V januarju 2005 je v 76. letu starosti umrla Anka Bernard, priznana hortikulturna strokovnjakinja, publicistka, vrtnarska pedagoginja in dolgoletna predsednica Hortikulturnega društva Kranj.
Dobrih deset let po kon?ani drugi svetovni vojni je pri?ela v Ljubljani delovati skupina hortikulturnih zanesenjakov, zbranih okrog profesorja Cirila Jegli?a. Želeli so, da bi tudi pri nas pri?eli sodobno vrtnarsko urejati okolico, tako doma?e vrtove kot javne površine. Da bi te ideje ?im lažje in ?im hitreje prodrle v takratno javnost, so februarja 1957 ustanovili Hortikulturno društvo Slovenije. Prav v tistem ?asu se je Anka Bernard kot mlada inženirka agronomije po nekajletnem izpopolnjevanju doma in v tujini zaposlila na Zadružni zvezi Gorenjske. S somišljeniki, ki so tudi imeli ustrezno znanje ter izkušnje in so se prav tako zavedali, da je treba ?imprej odpraviti neurejenost kranjske bivalne okolice, vrtov in mestnih površin in jih urediti tako, kot se je to dalo videti v tujini, je 13. februarja 1959 ustanovila Hortikulturno društvo Kranj in postala njegova prva predsednica. Pri?eli so prirejati pou?na predavanja, prikaze obrezovanja drevja in vrtnarsko usmerjena potovanja v bližnjo in daljno okolico. To je bilo za ljudi zelo privla?no. Nabavljali so sadike, semena in spomladanske ?ebulnice, kar se takrat ve?inoma pri nas še ni dobilo. Ko je s triletno prekinitvijo leta 1966 spet postala predsednica društva (in bila je to vse do prerane smrti), so pri?eli sodelovati z mladimi in društvo je kmalu imelo ve? kot 300 ?lanov. ?eprav ni bilo dovolj denarja, je kakovost dela rasla na vseh podro?jih, tako pri izobraževanju in ekskurzijah kot pri razstavah in raznih delavnicah (najve?krat aranžiranje cvetja).
Leta 1977 je društvo od ob?ine Kranj dobilo že nekoliko propadajo?i paviljon v neposredni bližini Prešernovega gaja. Z ob?inskimi sredstvi, še bolj pa s svojim zagnanim delom, jim je uspelo paviljon kaj hitro usposobiti za društvene potrebe. Po na?rtih predsednice društva so ?ez dve leti pri?eli urejati ob paviljonu leže? 500 kvadratnih metrov velik društveni vrt. Zasnovan je ekološko in s posameznimi vsebinskimi deli: gozdni obrobek, sen?ni vrt, vodni in mo?virski vrt, manjši rozarij, skalnjak, zeliš?ni vrt, kompostiš?e, do nedavnega pa je imel celo manjši zelenjavni vrt. V njem je veliko drevja, grmi?evja, trajnic in ?ebulnic, tako da je lep v vsakem letnem ?asu. Vsa leta društveni zagnanci vrt urejajo in vzdržujejo pretežno sami. Tudi rastline, med njimi je precej redkih, nabavljajo sami, nekaj pa jih prispevajo ?lani in prijatelji društva. V paviljonu in na vrtu so uspešno organizirali ve? kot dvajset razstav iz razli?nih hortikulturnih podro?ij, pa tudi dneve odprtih vrat. Pri vseh teh dejavnostih je bila Anka Bernard nepogrešljiva kot glavni organizator, na?rtovalec, poznavalec, svetovalec, predavatelj in u?itelj - pa tudi kot vrtnar.
Za vztrajna in uspešna prizadevanja je kranjska Ob?ina društvu podelila Listino o priznanju za uspešno delo, društvo in dolgoletna predsednica Anka Bernard pa sta prejela tudi vrsto pohval in priznanj Zveze hortikulturnih organizacij Slovenije in Zveze društev za varstvo okolja Slovenije. Za svoj življenjski prispevek pri vodenju in delovanju društva je Anka Bernard leta 2003 prejela Prešernovo plaketo Mestne ob?ine Kranj.
Prav tako pomemben kot njeno društveno delovanje je njen publicisti?ni prispevek. Kdo ne pozna njenih pou?nih in zanimivih hortikulturnih ?lankov, ki jih je dolga leta redno objavljala v Naši ženi, pa vsak teden v Kme?kem glasu, pa v vrtnarski javnosti namenjenih publikacijah, najve? v reviji Moj mali svet - in še marsikje. Leta 1999 je izdala odli?no, ljubiteljem lepo urejenih vrtov namenjeno knjigo Okrasni vrt, polno pou?nih razlag, nasvetov in koristnih strokovnih podatkov. Zdaj tudi že pokojna Jelena de Belder Kova?i? je takrat to knjigo ocenila takole: "Knjiga je pisana z ljubeznijo in znanjem, pridobljenim z dolgoletnimi izkušnjami pri urejanju vrtov in parkov, pa tudi s potovanji v vrtnarsko zanimive kraje...in s spremljanjem strokovne literature. Preveva jo globoka ljubezen do narave in temeljito poznavanje slovenske flore...".
Poleg pisanja je Anka Bernard pogosto gostovala po Sloveniji z raznovrstnimi hortikulturnimi predavanji. Radi so jo vabili v turisti?na in hortikulturna društva, v družbo kme?kih žensk, pogosto pa tudi v šole, kajti poleg obilnega znanja je obiskovalcem predavanj vedno posredovala tudi vrsto odli?nih fotografskih posnetkov iz svoje izredno bogate zbirke diapozitivov, posnetih tako v domovini kot na številnih potovanjih po tujini.
Ljubitelji urejene krajine in okrasnih vrtov ter slovenska hortikultura nasploh bomo s prezgodnjim odhodom Anke Bernard ob?utili veliko strokovno vrzel, izgubili pa smo tudi prijetnega sogovornika in družabnika.
(zapisano 2005)
V spomin Anki Bernard pa je bil v revija Naša žena marca 2005 objavljen spodnji poslovilni ?lanek::
Sredi januarja2005 nas je iznenada pretresla novica, da se je od nas poslovila Anka Bernard. Vsa leta je bila ?lanica neformalnega združenja 'vrtoljubcev', - ljubiteljev rastlin in lepih vrtov. Anka nam je s podro?ja krajinarstva veliko pomagala. Organizirala je razne oglede vrtov doma in v tujini. Z neizmerno ljubeznijo do rastlin in lepote narave ter izrednim poznavanjem nas je popeljala v ?udoviti svet vrtov. Poleg vrtne umetnosti je zelo ljubila tudi slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo in ne nazadnje tudi glasbo. Igrala je na klavir.
V reviji Naša žena je opisovala naše vrtove. Zadnji vrt, ki ga je predstavila v januarski številki, je Sonjin vrt. Pri pisanju tega ?lanka nikakor ni bila zadovoljna s svojim delom. Vedela je, da je to njeno zadnje delo, zato ga je hotela opraviti najbolje, kakor ptica trnovka, ki zapoje najlepšo pesem svojega življenja, preden se poslovi. Ta vrt je zelo lepo predstavila, tako vsebinsko kot slikovno. Na koncu je stavek, ki se glasi takole: >?e se te loteva malodušje in si brez volje, se oprijemi ne?esa, kar te najbolj veseli.
Anka, radi bi se ti zahvalili za vse, kar si nam dala iz svoje bogate zakladnice znanja, najve? s podro?ja hortikulture. Tega nam ne more nih?e vzeti. Ostaja nam lep spomin ter tvoja ?udovita, za vsakega od nas nepogrešljiva knjiga Okrasni vrt, z lepo spremno besedo tvoje prijateljice, žal, že pokojne gospe Jelene de Belder Kova?i?.
Draga Anka, ko se poslavljamo od tebe, nam še zveni v spomin tvoj Chopinov Nokturno št.2. To je bilo slovo, tokrat za vedno!
Tvoji 'vrtoljubci'
(v njhovem imenu Bojan Repše)