Pogled na trajnice v Sloveniji
Kako poznamo in obravnavamo vrtne trajnice?
Trajnice vse bolj pridobivajo na veljavi, saj si marsikdo, ki jih je za?el spoznavati, brez njih svojega vrta ne more ve? predstavljati. Trajnice je teko zamenjati s katerokoli drugo skupino rastlin, v zvezi z njihovo vlogo v vrtu - in to je - dopolnjevanje osnovnega ogrodja, ki ga v vrtu predstavljajo drevesa, grmovnice in neivi elementi, kot so voda, ograje, poti, karpe in drugo. Trajnice so tista skupina rastlin, ob kateri lahko najbolj izrazito opazujemo spreminjanje narave tekom letnih ?asov - spomnimo se samo na visoke trajnice, ki v eni rastni sezoni, takoreko? iz 'ni?' zrastejo tudi do dva metra visoko. In druge, ki ostanejo pri tleh, a so v svojem ?asu prav tako izrazite. ?e bi dolo?eno mesto v vrtu, kjer raste kakna trajnica med rastno dobo ve?krat fotografirali, recimo enkrat mese?no, bi bili presene?eni in navdueni nad razvojem in vsemi spremembami, ki bi se dogajale. Torej, trajnice prinesejo v vrt ?ar in raznolikost, kar je njihova glavna zna?ilnost.
V zadnjih letih se je na slovenskem tri?u pojavilo veliko razli?nih sort in vrst trajnic, ki smo jih vzgojili doma, kakor tudi tistih
iz uvoza. ?e pomislimo, da je bilo e pred kaknimi petimi leti v Sloveniji mogo?e kupiti najve? dvesto razli?nih trajnic, sedaj pa jih imamo v vodilnih vrtnarijah preko 1000 razli?nih in tevilo se e pove?uje, smemo re?i, da smo dosegli lep uspeh.
Poleg trajnic, ki so vzgojene v Sloveniji in so prilagojene naemu podnebju, je na tri?u ogromno tudi trajnic iz uvoza - teh je celo vedno ve?, tako po izboru, kakor tudi po koli?ini. Sedanji izbor je torej dovolj obseen.
?e primerjamo vrtnarije s trajnicami v Sloveniji s tistimi v tujini, so razlike v izboru in tevilu e vedno zelo velike. Vendar pa moramo pri tem upotevati posebnosti slovenskega tri?a in nao kupno mo?. Ob upotevanju tega, bi si upala re?i, da smo slovenski gojitelji trajnic na dobri poti, da bomo ob takem razvoju kmalu dosegli vrtnarije v tujini. Seveda, ob tej omembi ne moremo govoriti o specializiranih vrtnarijah, namenjenih pravim ljubiteljem in poznavalcem trajnic, torej ljudem, ki so pripravljeni za novo ali posebno sorto pla?ati tudi kaken tolar oz. evro ve?, kot smo to navajeni v Sloveniji.
Kako pa smo se v Sloveniji, vzporedno s prihodom vseh teh novih vrst in sort trajnic potrudili, da bi jih spoznali in uspeno uporabljali, zlasti tiste, ki so bile doslej popolnoma neznane? Kako so se novim rastlinam s svojim u?nim programom prilagodile strokovne ole in druge ustanove, ki skrbijo za razvoj znanja? Kako so vrtni centri, vrtnarije in drevesnice, ki prodajajo trajnice poskrbele za izobraevanje svojih kadrov?
Poklicne in strokovne srednje ole poznavanje trajnic in rabo e vedno postavljajo dale? v ozadje - vse je pred njimi - zelenjava, enoletnice, drevnina in grmovnice. To je velika koda, saj menim, da bi morali vrtnarji vseh stopenj imeti neko splono in enakovredno znanje o vseh skupinah vrtnih rastlin. To bi bilo dobrodolo za njih same, za njihovo strokovno verodostojnost in za ve?jo vsebinsko ter oblikovno pestrost v vrtovih in parkih.
Znanje o trajnicah med strokovnjaki, iz vrtnarskih ol ali univerze je, kakor lahko ugotavljamo premajhno. Za?eli bi lahko e ?isto pri osnovi, torej pri sami definiciji o tem, kaj trajnice so. Premnogi namre? strokovno izraz trajnice posploeno uporabljajo kar vse povprek - za lesnate rastline, eksote in e za kaj drugega. Naj navedem le enega izmed primerov. Nedavno je bil v eni izmed revij za ljubitelje vrta priloen oglas podjetja, ki prodaja razli?na gnojila, substrate in druge izdelke za vrt. V oglasu so imeli naslove kot so 'Sajenje vrtnic in ostalih trajnic' (od kdaj spadajo vrtnice med trajnice?), 'Prezimitev eksoti?nih in balkonskih trajnic', kjer so med balkonske trajnice uvr?ali citruse, lovor, oleander in druge rastline, ki jih v celinski klimi gojimo kot posodovke, druga?e pa spadajo med sredozemska drevesa oz. grmovnice. Strokovni izraz za vrtne trajnice smemo uporabljati za neolesenele, torej zelnate rastline, ki ivijo po ve? let in prav bi bilo, da bi se drali dosledne in pravilne uporabe tega termina. Ali je to morda preve? zahtevno? Taki oglasi in temu primerno ravnanje v praksi ustvarjajo zmedo in kodujejo stroki kot celoti. Kdaj bomo v Sloveniji v vrtnarski stroki raz?istili in za?itili osnovna strokovna na?ela?
Pri poznavanju trajnic smo za?eli z definicijo. Kakne pa so druge lastnosti rastlin, ki jih je potrebno upotevati in jih poznati? Izbira primernega rasti?a je osnovna in nadvse pomembna. Da ne bomo host sadili na son?na mesta in dobro odcedna tla in obratno, hermelik v senco in teka ilovnata tla. Kaj so poleg rasti?a e kriteriji po katerih izbiramo trajnice? Ve?inoma se najprej spraujemo po cvetu - barvi cvetov in ?asu cvetenja. Zato mnogi vrtni centri prodajajo trajnice z ivobarvnimi slikami cvetov. Cvet je sicer zelo pomemben, vendar to ne more biti edino vodilo pri izbiri. Kaj pa oblika rasti trajnice? Nekatere trajnice so zaradi oblike rasti vredne ob?udovanja vse od takrat, ko pomladi odenejo, pa do pozne jeseni, ko se listi in poganjki posuijo. Ali ni to pomembneje ali vsaj enako pomembno kot cvetovi sami, ki nas pri nekaterih trajnicah razveseljuejo le nekaj tednov na leto, potem pa ostanejo le listi. Kaj pa listi? Tudi listi so pomebni, saj so lahko v?asih bolj zanimivi in atraktivni od samega cveta. Spomnimo se samo na pisanolistne ajblje, rde?elistno iskrnico, rumenolistni a, srebrnolistni pelin in druge. Poleg tega je potrebno vedeti tudi, kdaj in kako trajnica pomladi odene in na kaken na?in jeseni propade. Potem je treba vedeti na kakno razdaljo jih sadimo, da bomo dosegli lepo razrast in izgled. Pomembno je tudi to, da so rastline zdrave in ?im manj ob?utljive na bolezni in kodljivce, hkrati pa privabljajo koristne uelke, nekatere vrste celo pti?e.
To naj bi bili nekateri izmed kriterijev, po katerih izbiramo trajnice. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da izbira trajnic le na podlagi barve cvetov ni najbolja in nam za lepo rastlino e tako izjemna fotografija na prodajnem mestu, ki bo zataknjena v lon?ek, ne bo prinesla zadovoljstva, ?e bo le-ta edino merilo za izbiranje.
Pri izbiri trajnic v vrtnih centrih in vrtnarijah bi rada opozorila e na nekaj. To je na izgled trajnic v lon?ku, ki je povezan z samim na?inom gojitve. V specializiranih vrtnarijah s trajnicami jih gojimo ve?inoma na prostem, kajti tam se dodobra utrdijo in primerno razrastejo preden pridejo do kon?nega kupca. Ravno tako pri gojitvi ne pretiravamo s koli?ino gnojil in dognojevanjem, ker to pri trajnicah, ki so namenjene predvsem za saditev na prosto, ni potrebno. Zaradi tega trajnice v lon?ku ne izgledajo tako bogato in razkono kakor enoletnice in balkonsko cvetje. Te rastline so gojene v rastlinjakih, njihov gnojenje je strogo kontrolirano, njihov rok trajanja je omejen, saj so namenjene le za eno rastno sezono. V vrtnih centrih pa se vse pogosteje pojavljajo trajnice, ki so uvoene iz tujine ali gojene v vrtnarijah z enoletnicami in balkonskim cvetjem in so gojene na enak na?in kakor enoletnice - torej v rastlinjakih in so ve?inoma pregnojene. Zaradi tega v lon?kih v prodajnem centru izgledajo zelo lepo in privla?no, vendar pa moram opozoriti, da tako gojene trajnice velikokrat niso dovolj trpene, da bi lepo uspevale tudi na prostem. Pa? zato, ker so siljene in prehitro gojene, da bi se v vrtnariji na prostem lahko dovolj utrdile. Ker kupci s tem niso dovolj dobro seznanjeni in kupijo, ne da bi prav vedeli, siljeno rastlino kot trajnico. Po presaditvi na prosto pa potem velikokrat propade. S tem se iri slab sloves in nezadovoljstvo nad vsemi trajnicami. Posebej je to pomembno pri jesenskem sajenju trajnic. Siljene in prehitro gojene trajnice bodo zelo teko preivele slede?o zimo.
Vrtne trajnice, ki jih imamo tudi v Sloveniji ?edalje ve?, bi bilo treba bolje poznati in jih pravilno uporabljati. Da bi bile poklicnim oblikovalcem vrtov in parkom v ponos, ljubiteljem in nam vsem pa v ve?je zadovoljstvo in veselje.
Besedilo in fotografije: Bernarda Strgar Satler
Greda s trajnicami je poleti v polnem razcvetu.
Del vrta, kjer so poleg trajnic in grmov name?ene tudi opore, ki lahko sluijo samo za okras.
Trajnice na javni povrini v Ljubljani (cestni otok ale) - te morajo biti e prav pazljivo izbrane, da bodo lepe ve?ji del leta in ne bodo zahtevale preve? oskrbe.
Pri izbiri trajnic smo premalo pozorni na same oblike cvetov - okrogle, pokon?ne, plo?ate in druge.
Pogostot pozabimo na liste: Foeniculum vulgare 'Red', rde?elistni koroma?, Salvia officinalis 'Berggarten', ajbel s srebrnimi listi, Origanum vulgare 'Aureum', dobra misel z rumenimi listi - vse te diavnice nas presene?ajo z obliko in barvo svojih listov.
Greda z rododendroni in modrolistnimi hostami.
Ena izmed rde?elistnih hermelik - lepa je e pomladi, ko za?ne odganjati.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka je univ. dipl. biol. Bernarda Strgar, ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov. V svoji vrtnariji v Ljubljanskih ?rnu?ah e vrsto let vzgaja in prodaja mnoico v naih klimatskih razmerah preizkuenih vrst in sort trajnic za vsak vrt in za vsak okus.
Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.