Spoznavajmo zanimive trajnice
Agastache foeniculum, mehiki oep
Mehiki oep je priljubljena aromati?na trajnica, ki bogato cveti celo poletje. Njeni drobni, v pokon?na socvetja zdrueni cvetovi privabljajo ?ebele in metulje.
V naravi raste na odprtih, kamnitih in pe?enih rasti?ih v ZDA in v Mehiki.
A. foeniculum je pokon?na grmasto rasto?a trajnica z die?imi listi z vonjem po janeu in cvetovi, ki privabljajo mnoico ?ebel in metuljev.. Visoka stebla so mo?no razvejana. Zeleni listi jaj?aste oblike z nazob?anim robom imajo mo?an vonj po janeu. Majhni, cevasti modri cvetovi so zdrueni v velika pokon?na socvetja. Razcvetajo se od julija do septembra. Zraste do 100 cm v viino in do 40 cm v irino. V naravi raste na poljih in travnikih severnih predelov Severne Amerike. Najlepe uspevajo na zelo son?nih rasti?ih in v bogati, odcedni zemlji. Nekatere vrste so kratko ive?e trajnice, a se same razmnoujejo s semeni. Pri nekaterih je priporo?ljivo, da se odcveteli cvetovi sproti odstranjujejo. Pozno poleti in ob sunih poletjih, lahko listi nekoliko odpadejo. V kolikor so posajeni v teka tla, so malo bolj ob?utljivi na mraz, saj ne marajo zimske mokrote.
V okrasne namene je posebno zanimiv krianec 'Blue Fortune', ki je nekoliko nije in bolj koate razrasti, cvetovi pa so intenzivneje modre barve. Je krianec med obema omenjenima vrstama.
Mehiki oep sadimo na cvetli?ne grede v drubo hermelik, jesenskih aster, japonskih anemon, lepih o?k, rmana, gavre, amerikega slamnika in okrasnih trav. Lep je tudi na zeli?nem vrtu.
Amsonia taberanemontana, vrbolistna vrbica, amsonija
Vrbolistna vrbica je trajnica, ki se odlikuje po nebeko modrih cvetovih in lepih jesenskih barvah.
Izvira iz Severne Amerike, kjer je razirjena v gozdovih, na vlanih travnikih in na bolj suhih kamnitih predelih med skalami.
Vrbolistna vrbica je opasta trajnica s pronimi stebli modrikaste barve. Listi so nekoliko iri in nekako papirnati na otip. Svetlo modri zvezdasti cvetovi se odpirajo v rahlih in nekoliko poveavih socvetjih. Jeseni se obarva ivahno rumeno. Najlepe uspevajo na polnem soncu ali v polsenci, v rodovitnih, odcednih tleh. So po?asi rasto?e gru?aste trajnice. Imajo pokon?na stebla, ki izra?ajo iz ene to?ke tik nad zemljo. S?asoma se tevilo stebel pove?uje, tako da rastlina zraste v pravi grmi?ek. Pozno pomladi se na steblih, ki so v?asih nekoliko modrikasta, za?nejo razvijati vijoli?no modri popki. Iz njih se na za?etku poletja razcvetajo svetlo modri cvetovi, ki imajo prav edinstven odtenek modre, kakrnega poznamo le pri malokateri drugi trajnici. Po obliki nekoliko spominjajo na cvetove zimzelena (Vinca). Zanimivi so tudi plodovi oziroma semena, ki so lahko do 12 cm dolga. Listi so izmeni?no name?eni vzdol stebla in se po obliki in velikosti nekoliko razlikujejo. Lahko so zelo ozki, podobni iglicam ali celo suli?asti in ovalni. Jeseni se listi in stebla obarvajo rumeno, kar izgleda izjemno privla?no. Ko jih posadimo, potrebujejo nekaj ?asa, da se lepo vrastejo. Dolgo ?asa uspevajo na istem mestu. Lepe so tudi za rezano cvetje. Nekatere vrste vsebujejo belo teko?ino, ki ob rezu prite?e iz stebla. Da bi vrbica v vazi ?im dalj ?asa obdrala sveino, moramo ?im hitreje zaustaviti odtekanje teko?ine s tem, da steblo pomo?imo v vro?o vodo ali ga zagemo s plamenom.
Vrbico sadimo na cvetli?no gredo v drubo rmana, hermelik, kadulje, flomisa, amerikega slamnika, japonskih anemon , jesenskih aster in okrasnih trav.
Astrantia major, zali kobul?ek
Zali kobul?ek je ena izmed lepih trajnic za hladne predele vrta, kjer nas poleti razveseljuje s svojimi cvetovi. Ti so neprecenljivi za rezano cvetje, saj cvetovi dolgo ?asa ohranijo sveino.
V naravi raste na vlanih alpskih travnikih in po gozdovih Evrope in Azije.
A. major je trpena trajnica, ki zraste do 60 cm v viino in do 40 cm v irino. Dlanasti listi so zeleni in globoko, tri do pet krpasti. V naravi cveti belo, v?asih ronato. Velikost cvetov je razli?na, od 2,5 do 9 cm v premeru. Sorte z ve?jimi cvetovi so izjemno cenjene kot rezano cvetje. V polsen?ni legi cveti bogateje in dalj ?asa kot na vro?em soncu. Vzgojili so mnogo sort, ki se razlikujejo nekoliko po viini, predvsem pa po barvi cvetov. Ti so lahko beli, ronati in v razli?nih odtenkih rde?e. Posebno lepi so tisti temno rde?i. Ena izmed najnovejih sort ima cvet celo iz treh barv - bele, zelene in rde?e. Poznamo tudi sorto z rumeno pisanimi listi in belimi cvetovi. Najlepe uspevajo v bogatih, vedno vlanih tleh na soncu ali v polsenci. Je opasto rasto?a trajnica z lepimi listi. Ti so zeleni, dlanasti in ponavadi globoko deljeni. Poleti se na koncu dolgih razvejanih stebel razvijejo glavi?asta socvetja, ki so po obliki podobna enemu samemu cvetu. Cvetijo dolgo ?asa ve?inoma celo poletje. Odcvetele cvetove je priporo?ljivo sproti odstranjevati, s tem olajamo razrast novemu cvetju, hkrati pa prepre?imo nastajanje semena. Zali kobul?ek je v ugodnih rastnih razmerah namre? samosevna rastlina. Ko ga posadimo, se sprva razra?a nekoliko po?asneje. Ponekod lepo zacveti ele po dveh letih. Ko pa se enkrat dodobra ukorenini, uspeva na istem mestu dolgo ?asa.
Zali kobul?ek sadimo na cvetli?no gredo, kjer bo lepo priel do izraza v drubi kadulje, plahtice, ma?je mete, vzhodnjakega maha, rmana, grozdaste plamenke in perjanke.
Besedilo in fotografije, razen foto 5 in 6 Sam McCully
Bernarda Strgar Satler
Die?i listi mehikega oepa z vonjem po janeu in cvetovi, ki privabljajo mnoico ?ebel in metuljev.
Mehiki oep je trajnica z lepo, pokon?no rastjo, ki jo lahko sadimo na cvetli?ne grede. Na fotografiji v drubi mehkodlake plahtice in tradeskancije.
Vrbolistna vrbica je trajnica, ki se odlikuje po nebeko modrih cvetovih.
Zali kobul?ek je ena izmed lepih trajnic za hladne predele vrta, kjer nas poleti razveseljuje s svojimi cvetovi.Na fotografiji v drubi ma?je mete.
Vrbolistna vrbica na vrtni gredi v drubi okrasnega pelina s sivimi listi in kadulje z modrimi cvetovi. Foto Sam McCully
Na gredi jeseni - rumeni listi vrbice v opredju fotografije. Foto Sam McCully
Zali kobul?ek z belimi cvetovi v drubi host.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka je univ. dipl. biol. Bernarda Strgar, ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov. V svoji vrtnariji v Ljubljanskih ?rnu?ah e vrsto let vzgaja in prodaja mnoico v naih klimatskih razmerah preizkuenih vrst in sort trajnic za vsak vrt in za vsak okus.
Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.