Agastache foeniculum, mehiški ožep
Mehiški ožep je priljubljena aromati?na trajnica, ki bogato cveti celo poletje. Njeni drobni, v pokon?na socvetja združeni cvetovi privabljajo ?ebele in metulje.
V naravi raste na odprtih, kamnitih in peš?enih rastiš?ih v ZDA in v Mehiki.
A. foeniculum je pokon?na grmasto rasto?a trajnica z diše?imi listi z vonjem po janežu in cvetovi, ki privabljajo množico ?ebel in metuljev.. Visoka stebla so mo?no razvejana. Zeleni listi jaj?aste oblike z nazob?anim robom imajo mo?an vonj po janežu. Majhni, cevasti modri cvetovi so združeni v velika pokon?na socvetja. Razcvetajo se od julija do septembra. Zraste do 100 cm v višino in do 40 cm v širino. V naravi raste na poljih in travnikih severnih predelov Severne Amerike. Najlepše uspevajo na zelo son?nih rastiš?ih in v bogati, odcedni zemlji. Nekatere vrste so kratko žive?e trajnice, a se same razmnožujejo s semeni. Pri nekaterih je priporo?ljivo, da se odcveteli cvetovi sproti odstranjujejo. Pozno poleti in ob sušnih poletjih, lahko listi nekoliko odpadejo. V kolikor so posajeni v težka tla, so malo bolj ob?utljivi na mraz, saj ne marajo zimske mokrote.
V okrasne namene je posebno zanimiv križanec 'Blue Fortune', ki je nekoliko nižje in bolj košate razrasti, cvetovi pa so intenzivnejše modre barve. Je križanec med obema omenjenima vrstama.
Mehiški ožep sadimo na cvetli?ne grede v družbo hermelik, jesenskih aster, japonskih anemon, lepih o?k, rmana, gavre, ameriškega slamnika in okrasnih trav. Lep je tudi na zeliš?nem vrtu.
Amsonia taberanemontana, vrbolistna vrbica, amsonija
Vrbolistna vrbica je trajnica, ki se odlikuje po nebeško modrih cvetovih in lepih jesenskih barvah.
Izvira iz Severne Amerike, kjer je razširjena v gozdovih, na vlažnih travnikih in na bolj suhih kamnitih predelih med skalami.
Vrbolistna vrbica je šopasta trajnica s prožnimi stebli modrikaste barve. Listi so nekoliko širši in nekako papirnati na otip. Svetlo modri zvezdasti cvetovi se odpirajo v rahlih in nekoliko povešavih socvetjih. Jeseni se obarva živahno rumeno. Najlepše uspevajo na polnem soncu ali v polsenci, v rodovitnih, odcednih tleh. So po?asi rasto?e gru?aste trajnice. Imajo pokon?na stebla, ki izraš?ajo iz ene to?ke tik nad zemljo. S?asoma se število stebel pove?uje, tako da rastlina zraste v pravi grmi?ek. Pozno pomladi se na steblih, ki so v?asih nekoliko modrikasta, za?nejo razvijati vijoli?no modri popki. Iz njih se na za?etku poletja razcvetajo svetlo modri cvetovi, ki imajo prav edinstven odtenek modre, kakršnega poznamo le pri malokateri drugi trajnici. Po obliki nekoliko spominjajo na cvetove zimzelena (Vinca). Zanimivi so tudi plodovi oziroma semena, ki so lahko do 12 cm dolga. Listi so izmeni?no nameš?eni vzdolž stebla in se po obliki in velikosti nekoliko razlikujejo. Lahko so zelo ozki, podobni iglicam ali celo suli?asti in ovalni. Jeseni se listi in stebla obarvajo rumeno, kar izgleda izjemno privla?no. Ko jih posadimo, potrebujejo nekaj ?asa, da se lepo vrastejo. Dolgo ?asa uspevajo na istem mestu. Lepe so tudi za rezano cvetje. Nekatere vrste vsebujejo belo teko?ino, ki ob rezu prite?e iz stebla. Da bi vrbica v vazi ?im dalj ?asa obdržala svežino, moramo ?im hitreje zaustaviti odtekanje teko?ine s tem, da steblo pomo?imo v vro?o vodo ali ga zažgemo s plamenom.
Vrbico sadimo na cvetli?no gredo v družbo rmana, hermelik, kadulje, flomisa, ameriškega slamnika, japonskih anemon , jesenskih aster in okrasnih trav.
Astrantia major, zali kobul?ek
Zali kobul?ek je ena izmed lepših trajnic za hladne predele vrta, kjer nas poleti razveseljuje s svojimi cvetovi. Ti so neprecenljivi za rezano cvetje, saj cvetovi dolgo ?asa ohranijo svežino.
V naravi raste na vlažnih alpskih travnikih in po gozdovih Evrope in Azije.
A. major je trpežna trajnica, ki zraste do 60 cm v višino in do 40 cm v širino. Dlanasti listi so zeleni in globoko, tri do pet krpasti. V naravi cveti belo, v?asih rožnato. Velikost cvetov je razli?na, od 2,5 do 9 cm v premeru. Sorte z ve?jimi cvetovi so izjemno cenjene kot rezano cvetje. V polsen?ni legi cveti bogatejše in dalj ?asa kot na vro?em soncu. Vzgojili so mnogo sort, ki se razlikujejo nekoliko po višini, predvsem pa po barvi cvetov. Ti so lahko beli, rožnati in v razli?nih odtenkih rde?e. Posebno lepi so tisti temno rde?i. Ena izmed najnovejših sort ima cvet celo iz treh barv - bele, zelene in rde?e. Poznamo tudi sorto z rumeno pisanimi listi in belimi cvetovi. Najlepše uspevajo v bogatih, vedno vlažnih tleh na soncu ali v polsenci. Je šopasto rasto?a trajnica z lepimi listi. Ti so zeleni, dlanasti in ponavadi globoko deljeni. Poleti se na koncu dolgih razvejanih stebel razvijejo glavi?asta socvetja, ki so po obliki podobna enemu samemu cvetu. Cvetijo dolgo ?asa ve?inoma celo poletje. Odcvetele cvetove je priporo?ljivo sproti odstranjevati, s tem olajšamo razrast novemu cvetju, hkrati pa prepre?imo nastajanje semena. Zali kobul?ek je v ugodnih rastnih razmerah namre? samosevna rastlina. Ko ga posadimo, se sprva razraš?a nekoliko po?asneje. Ponekod lepo zacveti šele po dveh letih. Ko pa se enkrat dodobra ukorenini, uspeva na istem mestu dolgo ?asa.
Zali kobul?ek sadimo na cvetli?no gredo, kjer bo lepo prišel do izraza v družbi kadulje, plahtice, ma?je mete, vzhodnjaškega maha, rmana, grozdaste plamenke in perjanke.
Besedilo in fotografije, razen foto 5 in 6 Sam McCully
Bernarda Strgar Satler
Diše?i listi mehiškega ožepa z vonjem po janežu in cvetovi, ki privabljajo množico ?ebel in metuljev.
Mehiški ožep je trajnica z lepo, pokon?no rastjo, ki jo lahko sadimo na cvetli?ne grede. Na fotografiji v družbi mehkodlake plahtice in tradeskancije.
Vrbolistna vrbica je trajnica, ki se odlikuje po nebeško modrih cvetovih.
Zali kobul?ek je ena izmed lepših trajnic za hladne predele vrta, kjer nas poleti razveseljuje s svojimi cvetovi.Na fotografiji v družbi ma?je mete.
Vrbolistna vrbica na vrtni gredi v družbi okrasnega pelina s sivimi listi in kadulje z modrimi cvetovi. Foto Sam McCully
Na gredi jeseni - rumeni listi vrbice v opredju fotografije. Foto Sam McCully
Zali kobul?ek z belimi cvetovi v družbi host.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka je univ. dipl. biol. Bernarda Strgar, ena vodilnih slovenskih strokovnjakinj na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov. V svoji vrtnariji v Ljubljanskih ?rnu?ah že vrsto let vzgaja in prodaja množico v naših klimatskih razmerah preizkušenih vrst in sort trajnic za vsak vrt in za vsak okus.
Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.