Perunike so rod raznolikih in nadvse priljubljenih trajnic, ki rastejo na najrazli?nejših rastiš?ih – med skalnimi razpokami, na vrtni gredi, nekatere pa tudi na robu ribnikov in v mo?virjih. Odlikujejo se po lepih, zanimivo oblikovanih cvetovih, nekatere vrste pa tudi po lepih suli?astih listih.
Vsem perunikam je skupen posebno oblikovan cvet. Iz cveta se razvijejo valjaste plodne glavice, ki so sprva zelene, nato rjave. Rod je velikokrat razdeljen na razli?ne skupine glede na njihove podzemne dele. Ti so lahko korenike, ?ebulice ali korenine. O perunikah je napisanih veliko knjig, kajti domala ves rod je pomemben za vrtnarstvo. Omenili jih bomo le nekaj.
Bradate perunike imajo podzemne korenike. Zna?ilen je njihov cvet z barvnimi dla?icami, ki so nameš?ene po sredini enega izmed treh zunanjih listov cvetnega odevala in sestavljajo bradico. Cvetovi so najrazli?nejših barv. V to skupino uvrš?amo veliko ve?ino vseh perunik, med njimi mnoge gojene vrtnarske sorte. Najbolje uspevajo na son?nih legah, v bogatih, odcednih tleh. Cvetijo od sredine pomladi do poletja. Velja pravilo, da nižje sorte cvetijo prej kot višje. Lepe so predvsem med cvetenjem, pred in po cvetenju pa nekoliko manj, saj listi postanejo rjavi. Priporo?ljivo je, da jih na vsake dve do tri leta razsadimo.
Nebradate perunike imajo tudi podzemne korenike, razlika je predvsem v cvetu – pri teh namre? ni zna?ilne š?etinaste bradice v zunanjem cvetnem odevalu. V tej skupini so zanimive japonske vodne perunike iz vrst I. ensata in I. laevigata ter sibirska perunika, I. sibirica. Slednja se odlikuje po ozkih modrikasto zelenih listih, ki sestavljajo lep šop, ki nekoliko spominja na šope trav. Listi so lepi ve?ji del leta, jeseni se rumeno obarvajo, kar daje poseben ?ar vrtni gredi jeseni. Cvetovi so lahko beli, krem, modri, vijoli?ni, redkeje rožnati in purpurni. Cveti maja in junija, odvisno od sorte. Po cvetenju se razvijejo lepi zeleni plodovi, ki pozneje skupaj s cvetnimi stebli postanejo rjavi. Nekateri vrtnarji so mnenja, da je za bogato cvetenje naslednjo sezono, le-te treba odstraniti. Vendar to ni potrebno. Celo škoda je, saj so plodovi lepi do pozne jeseni. Sibirska perunika je trpežna trajnica, ki raste na soncu ali polsenci, v vlažnih, kakor tudi suhih tleh in ne zahteva posebne oskrbe.
Perunike so poznali že v starem Egiptu. Imela je veliko simbolnih pomenov. V srednjem veku in renesansi so v evropskih deželah to bili kraljevskost, plemiška odli?nost, viteškost, hrabrost in mo?.
Perunike so lepe okrasne rastline za cvetli?ne grede, skalnjake, obronke, obrežja ribnikov in drugih voda, mo?virnate vrtove in sen?ne dele vrta.
Tudi jegli?i so zelo raznolike rastline, ki jih gojimo zaradi živobarvnih cvetov. V vrtovih so prisotni že ve? kot pet stoletij.
Primule so ve?inoma trajnice, nekaj je tudi enoletnic in dvoletnic. Nekatere vrste gojimo tudi kot lon?nice in za rezano cvetje. Ime izvira iz latinske besede primus, prvi in se nanaša na zgodnje pomladansko cvetenje nekaterih vrst.
Jegli?i najlepše uspevajo v vlažnih, odcednih tleh, polnih organskih snovi. Sadimo jih lahko v polsenco in v hladnejše lege na soncu. Pazimo le, da se tla preve? ne izsušijo. Nekateri rastejo tudi na mokrih rastiš?ih in tudi v kislih tleh, zato jih velikokrat sadimo na grede z rododendroni. Jegli?i imajo liste v pritli?nih rozetah. Cvetovi so cevasti, zvonasti ali trobentasti in na vrhu široko razprti. Zrastejo od 20-50 cm v višino.
Celoten rod je razdeljen na mnogo podsekcij. Opisali bomo le nekaj vrst trajnic, ki rastejo po vrtovih. P. capitata, ima majhne, po robovih nazob?ane liste. Listi, stebla in cvet so pokriti z belim poprhom. Cvetno steblo zraste do 30 cm in na koncu nosi ploš?ato vijoli?no socvetje. Cveti poleti. P. denticulata, obloglavi jegli? zacveti že zgodaj pomladi. Na koncu cvetnih stebel se marca za?nejo odpirati kroglasta glavi?asta socvetja z drobnimi cvetovi razli?nih barv. Ta vrsta je posebej cenjena, saj v tem ?asu cveti le malo trajnic. P. florindae, himalajski jegli? je eden izmed višje rasto?ih, saj lahko zraste tudi do 80 cm. Odlikuje se po glavi?astih socvetjih iz vise?ih, zvonastih rumenih cvetov. Cveti poleti. Cvetna stebla z odcvetelimi cvetovi sproti odstranjujemo. Velikokrat ga sadimo ob ribnike in v bolj mokra tla. P. japonica, japonski jegli? ima temno rde?e cevaste cvetove, ki se na za?etku poletja razcvetajo v vretencih vzdolž cvetnega stebla. Zraste do 60 cm. P. x pubescens, vrtni avrikelj je nastal s križanjem P. auricula in P. hirsuta. Je vednozelena trajnica, ki zraste do 30 cm. Ima lepe modro zelene jaj?aste liste. Cveti pomladi v najrazli?nejših barvah. P. vialii, vialov jegli? nosi na koncu 30 cm dolgega cvetnega stebla poleti zanimivo socvetje v obliki dolgega stožca. Cvetovi so dvobarvni – modrikasto škrlatni in rde?i, kar jih naredi še posebno zanimive.
Jegli?i rastejo na najrazli?nejših rastiš?ih v vrtu: na cvetli?nih gredah in obrobkih, na kamnitih suhih zidovih in skalnjakih, na obrežjih ribnikov in drugih voda, v senci dreves in grmovnic. Žal v naših vrtovih še nimajo pravega mesta, saj jegli?e ponavadi povezujemo s lon?nimi primulami, ki so zna?ilne za zgodnjo pomlad.
Jeti?niki so trajnice za cvetli?ne grede, ki jih gojimo zaradi lepih pokon?nih socvetij, ki so pri višje rasto?ih vrstah odli?ni tudi za rezano cvetje.
Jeti?niki najlepše uspevajo na soncu, v dobro odcedni zemlji. Poznamo nizko rasto?e, plaze?e vrste, ki so odli?ni pokrivalci tal. Te zrastejo le nekaj cm nad tlemi. Ve?inoma gojimo srednje do visoko rasto?e vrste, predvsem zaradi ozkih grozdastih pokon?nih socvetij, ki so lahko razli?nih barv. Najzna?ilnejša so modra. Zanimivi so tudi listi, ki so ponavadi temno zeleni. Stebla pri višje rasto?ih na dnu velikokrat olesenijo in ogolijo. To prepre?ujemo s tem, da rastlino na koncu pomladi nekoliko postrižemo ter razred?imo. Tako bodo rastline bolj košate rasti, nekoliko nižje, cvetele pa bodo enako bogato. Ravno tako je priporo?ljivo, da odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, saj bomo s tem podaljšali ?as cvetenja. So dolgo žive?e trajnice, ki bodo ve? let lepo uspevale na istem mestu.
V. austriaca zraste do 20 cm v višino in do 30 cm v širino. Cvetovi so modri. Nanizani so na koncu stebel, ki se lepo dvignejo iz blazine, ki jo tvorijo listi. Posebno lepa je sorta 'Austriaca', ki se odlikuje po rumenih listih. Sadimo jo v ospredje na cvetli?nih gredah. V. gentianoides, sviš?asti jeti?nik je blazinasta trajnica s klasastimi socvetji svetlo modrih cvetov na za?etku poletja. Listi so bleš?e?e temno zeleni. V. longifolia, dolgolistni jeti?nik ima pokon?na visoka stebla na koncu katerih se poleti v dolgih grozdastih socvetjih razvijajo modri cvetovi. Sadimo ga na sredino cvetli?nih gred, recimo v družbo rmanov, ki bodo s svojimi ploš?atimi socvetji lep kontrast pokon?nim cvetovom jeti?nika. Poznamo sorte, ki cvetijo belo in rožnato. Zraste do 70 cm v višino in do 40 cm v širino. Odli?en je za rezano cvetje. V. spicata, klasasti jeti?nik zraste do 30 cm v višino in do 30 cm v širino. Sadimo ga na polno sonce na cvetli?no gredo. Sorte cvetijo v razli?nih barvah – modri, rde?i, beli in rožnati. Podvrsta V. spicata ssp. incana se odlikuje po vednozelenih srebrnih listih, ki tvorijo blazino nad katero se poleti dvignejo stebla z modrimi cvetovi. Lep tudi za skalnjake in za bolj suha rastiš?a. Trajnica, ki po izgledu socvetij mo?no spominja na jeti?nik, je Veronicastrum virginicum. Cvetovi so podobni, le po rasti se nekoliko razlikuje od jeti?nika. V?asih so ga uvrš?ali v isti rod. Zraste tudi do 140 cm. Cvetovi so lepi v svežih poletnih cvetli?nih aranžmajih. Listi se jeseni lepo rumeno obarvajo. Podobno, kot klasati jeti?nik, ga sadimo na vrtno gredo.
Na cvetli?nih gredah so jeti?niki posebno lepi v družbi rmana, ameriškega slamnika, lepih o?k, hermelik, plahtice, krvomo?nic in svetlina.
Na fotografijah (od leve proti desni) - kliknite fotografije za pove?an prikaz in s komentarjem k sliki:
Besedilo in fotografije: Bernarda Strgar, univ. dipl. biol.
Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Strgar d.o.o. Ljubljana ?rnu?e si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.