Spoznavajmo zanimive trajnice (2)
Helenium, helenij, helenka
Helenij je cenjen po cvetovih toplih barv ti so lahko rumeni, oranni, rjavkasti ali rde?i Pritevamo jih med najlepe pozno poleti cveto?e trajnice.
Helenij najlepe uspeva na son?nih mestih, v vseh vrstah bogatih, odcednih tal. Je opasta trajnica s pokon?nimi stebli, vzdol katerih so name?eni jaj?asti ali suli?asti zeleni listi. Cvet je zanimivo oblikovan. Osrednji del je izbo?en in sestavljen iz cevastih kro?evih cvetov, ki so ponavadi rumeni ali rjavi. Okoli njih so kot ovratnik name?eni cvetni listi?i, ki so rumeni, rde?i, oranni ali bakreni. Po njihovi barvi se razlikujejo posamezne sorte. Cvetni listi?i proti koncu cvetenja odpadejo, ostane pa osrednji izbo?en del, ki se lepo posui in je lep e pozno v jesen. Cvetovi sestavljajo kokasta socvetja, ki so name?ena na koncu stebel. Nekatere sorte za?nejo cveteti e julija, ve?inoma pa ele sredi avgusta in cvetijo do oktobra. Zrastejo od 60 do 150 cm v viino in 30 do 50 cm v irino. Vije rasto?e vrste oziroma sorte potrebujejo oporo, ki jo namestimo pomladi, proti koncu maja. Takrat lahko ope tudi nekoliko poreemo in razred?imo. S tem bomo dosegli, da bo rastlina zrasla nije in ne bo potrebovala opore, hkrati pa bo bolj zgo?ene rasti. V Angliji obstaja prav poseben izraz za to opravilo, t.i. 'The Chelsea Chop'. Namre?, prav v tem ?asu, v Londonu vsako leto poteka Chelsea Flower Show, ena izmed najbolj znamenitih vrtnarskih razstav, zato so to opravilo rezanja in red?enja opov imenovali kar po razstavi. S pomladanskim rezanjem se nekoliko izognemo tudi ogolelim steblom pri dnu in razvoju pepelaste plesni. Ogolela stebla lahko zakrijemo jih tudi s primerno izbiro trajnic, ki jih posadimo okoli helenija. Priporo?ljivo je, da rastline vsake tri do tiri leta razdelimo in presadimo.
Topli, son?ni toni barv cvetov so tisto, po ?emer je helenij tako cenjena trajnica. Poleg tega jih uporabljamo kot rezano cvetje. Zanimivi so tudi za ?ebele, ki jih neumorno obletavajo.
Helenij sadimo na cvetli?no gredo na soncu v drubo okrasnih trav, krokozmij, jesenskih aster, trajnih son?nic, grozdastih plamenk, monard, preobjede in japonskih anemon.
Lysimachia, pijav?nica
Pijav?nice so trpene trajnice, ki jih sadimo na mesta, kjer se lahko poljubno razra?ajo. Mednje spadajo visoke vrste z lepimi cvetovi, kakor tudi nizke, ki so odli?ne pokrovne rastline.
Uspevajo na son?nih in polsen?nih legah, v vlani, lahko celo mokri zemlji. So zelo zanimive trajnice, katerim je skupno to, da se mo?no razra?ajo. Na to moramo biti stalno pozorni in rast sproti omejevati. So nezahtevne trajnice, ki za lepo rast potrebujejo le malo oskrbe. Za bolezni so neob?utljive.
Kot pokrovna rastlina je najbolj znana nizka, komaj nekaj cm visoka L. nummularia, okroglolistna pijav?nica. Odlikuje se po dolgih plaze?ih poganjkih z majhnimi okroglimi listi in rumenimi cvetovi poleti. Poganjki so lahko do 30 cm dolgi. Prenese tudi senco in zelo vlana rasti?a, zato jo lahko sadimo na robove ribnikov. V zadnjih letih jo skupaj s sezonskim cvetjem uporabljamo za zasaditev poletnih posod in korit za sen?ne lege.
L. clethroides je vije rasto?a, zraste do 70 cm v viino in do 50 cm v irino. Ima posebno zanimiva socvetja, ki jih cvetli?arji z veseljem uporabljajo za rezano cvetje. Drobni beli cvetovi so nanizani v klasasta socvetja na koncu stebel, ki se dvignejo nad listno maso. Dokler so cvetovi v popkih, so socvetja zna?ilno lokasto upognjena. To jim daje prav poseben ?ar. Potem, ko se cvetovi odprejo, se socvetja postavijo pokon?no. Cveti poleti. Poleg lepih socvetij se vrsta odlikuje tudi po rde?e orannih jesenskih barvah listov in stebel. L. punctata, pikasta pijav?nica ima rumene cvetove, ki se odpirajo v poletnih mesecih. Zraste do 60 cm v viino in do 50 cm v irino oziroma e ve?, ?e rasti ne omejujemo. Podobno kot tudi druge vrste, se razra?a s podzemnimi izrastki. Raste tudi v mokrih tleh. Nekoliko druga?na je L. ciliata 'Firecracker', ki jo poznamo predvsem po temno rde?ih listih in steblih ter rumenih cvetovih poleti. Zraste do 60 cm v viino in 40 cm. Pikasta pijav?nica ima zanimivo lokasto upognjena socvetja. v irino. Lepo uspeva tudi v nekoliko sen?nih legah.
Zaradi svoje ra?avosti so pijav?nive idealne trajnice za sajenje na velike povrine. V vrtu, ?e so posajene na cvetli?ni gredi, moramo biti pazljivi, da jim pravo?asno omejimo razrast, da ne bodo prerasle druge v sose?ini.
Sadimo jih v drubo rmana, oslada, monarde, krvomo?nic, vrtnih kresnic, konjske grive in okrasnih trav.
Solidago, zlata rozga
Zlata rozga je trajnica poznega poletja, ki se odlikuje po velikih zlato rumenih socvetjih. Priljubljena je za rezano cvetje.
Zlata rozga najlepe uspeva na son?nih in polsen?nih rasti?ih v revnih, a vlanih in odcednih tleh. Je srednje visoka in deloma visoka trajnica z zelo razra?enimi koreninami, ki naredijo gost preplet, zato se v?asih nekoliko nasilno razra?a. Zaradi te lastnosti je zelo primerna za utrjevanje brein in za sajenje na problemati?na rasti?a, saj ima zelo veliko ivljenjsko mo?. Zlata rozga ima opasto rast, razirja se z rizomi. Zeleni listi so izmeni?no name?eni po vsej dolini pokon?nega stebla. Ponavadi so suli?asti in po robovih nazob?ani. Cvetovi so drobni, ponavadi rumeni in zdrueni v velika gosta socvetja in privabljajo mnoico koristnih insektov. Za bogateje cvetenje in lepo rast je priporo?ljivo, da jo na vsake dva do tri leta razdelimo. Cveti pozno poleti in jeseni. ?as cvetenja ni posebno dolg, mogo?e tri do tiri tedne. Vendar je barva, predvsem pa oblika socvetij tista, zaradi katere cenimo zlato rozgo, tako vrtnarji, posebej pa cvetli?arji. Zlata rozga je bila e pred stotimi leti namre? zelo priljubljena za rezano cvetje, saj v vazi zelo dolgo ostane svea, hkrati pa je nezahtevna za gojenje. Pozneje se je priljubljenost precej zmanjala, ponovno pa se je pojavila pred desetletjem, ko so se pojavili novi krianci z bogatejimi cvetovi, intenzivnejo barvo in po?asnejim razra?anjem. Tudi v vrtovih gojimo predvsem sorte, ki se razlikujejo po viini, trdnosti poganjkov, ra?avosti in po barvi. Sorte zrastejo od 50-70 cm v viino in do 40 cm v irino. Zanimiv je tudi krianec med astro, Aster in zlato rozgo, Solidago, ki se imenuje x Solidaster in ima posamezen cvet podoben tistemu pri astrah, socvetja pa spominjajo na socvetja zlate rozge.
Zlato rozgo sadimo na cvetli?no gredo v drubo helenija, konjske grive, jesenskih aster, tradeskancije, amerikega slamnika, gavre, hermelik in okrasnih trav.
1. Helenij je pozno poleti cveto?a trajnica. Na cvetli?ni gredi je lep v drubi rde?elistne konjske grive, lepih o?k in lobelije.
2. Helenij je lep tudi po cvetenju. Cvetni listi?i proti koncu cvetenja odpadejo, ostane pa osrednji izbo?en del, ki se lepo posui in je lep e pozno v jesen.
3. Lysimachia clethroides ima zanimivo lokasto upognjena socvetja. Ko se drobni beli cvetovi odprejo se cvetna stebla zravnajo.
4. Pikasta pijav?nica v drubi sivke. Sadimo jo lahko tudi v vlano zemljo ali ob rob ribnika.
5. Lysimachia clethroides je lepa do pozne jeseni, saj se stebla in listi lepo obarvajo.
6. Okroglolistna pijav?nica se odlikuje po dolgih plaze?ih poganjkih z majhnimi okroglimi listi in rumenimi cvetovi poleti.
7. Zlata rozga na veliki cvetli?ni gredi. Odlikuje se po ivo rumenih cvetovih pozno poleti.
Besedilo in fotografije: Bernarda Strgar, univ. dipl. biol.
Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Strgar d.o.o. Ljubljana ?rnu?e si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.