Bradate perunike (latinsko Iris barbata), marsikdaj jim re?emo kar irisi, �e od nekdaj privla?ijo ljubitelje lepega cvetja. Cvetje vseh barv (razen �ivo rde?e), lepota cvetov in nezahtevnost gojenja so pripomogli, da so v zadnjih petdesetih letih bradate perunike, predvsem visoke sorte, postale marsikje v svetu prava uspe�nica. Zato so se �lahnitelji �e bolj potrudili in danes bradate perunike predstavljajo ogromno ve?ino ve? kot 45.000 registriranih kri�ancev perunik. Najve? sort vzgojijo specializirani gojitelji v ZDA, precej v Avstraliji in v Evropi, pa tudi Slovenci imamo nekaj doma?ih registriranih sort �lahnitelja Izidorja Goloba.

Bradate perunike spadajo v rod perunik (Iris), te pa so del botani?ne dru�ine perunikovk (Iridaceae). Rod perunik lahko na?elno razdelimo na ?ebulne in na korenikaste vrste oz. kri�ance. Med ?ebulnimi so najbolj znane holandske, malo manj pa �panske in angle�ke perunike. Med korenikastimi perunikami so poznane sibirske, japonske, louisiana, spuria, aril in pa seveda bradate perunike, ki so v svetu dale? najbolj raz�irjene. Bradate perunike naprej delimo glede na vi�ino cvetnega stebla v nizke, srednje in visoke.

Bradate perunike imajo v zemlji, tik pod povr�ino, odebeljene korenike, rizome. Listi so me?asti, cvetovi pa imajo �est cvetnih listov, pokon?ne tri imenujemo kupola, zunanje tri cvetne liste pa imenujemo krilca. Po sredini - iz cvetnega grla navzven - je na krilcih dlakast pas, ki ga imenujemo bradica, po njem pa bradate perunike dobile svoje ime.

Nekaj napotkov za gojenje bradatih perunik

Bradate perunike (latinsko Iris barbata) so trajnice, ki s svojo lepoto in dokaj�njo nezahtevnostjo zlahka navdu�ijo vsakega ljubitelja lepega cvetenja, tako cvetja na vrtu kot rezanega cvetja v vazi.

Skoraj brez izjem jih gojimo na vrtu, zelo redko v posodah oz. koritih. Nizke sorte pri?nejo v celinski Sloveniji cveteti sredi aprila, srednje sorte nekaj kasneje. Visoke bradate perunike cvetijo konec maja in v juniju, ob morju pa �e nekaj dni prej.

Bradate perunike lepo uspevajo na povsem ali precej son?nih in odcednih tleh. V senci sicer bujno rastejo, cvetja pa je malo. ?e v tleh zastaja voda, korenike (rizomi) gnijejo. V kisli zemlji ne uspevajo.

Vrtna zemlja velike ve?ine slovenskih vrtov je za perunike zelo primerna. Bradate perunike na istem mestu lahko rastejo nekaj let. Nekako po �tirih letih (pri nekaterih sortah tudi kasneje), ko korenike postanejo �e zelo goste in se med seboj �e ovirajo, moramo perunike razsaditi. Lahko na isto mesto, seveda ?e smo zemljo pred ponovnim sajenjem dodatno nahranili (dognojili).

Bradate perunike sadimo poleti, od julija do sredine septembra, samo izjemoma lahko tudi nekoliko kasneje. Vrtno zemljo pred sajenjem bradatih perunik ustrezno pripravimo, po potrebi prelopatimo, te�ji zemlji lahko dodamo tudi droben pesek. Predvsem mora biti zemlja dobro pregnojena, dodamo ji ule�an kompost, kompostiran hlevski gnoj, kupljena organska gnojila in/ali tako imenovana sadjarska mineralna gnojila (ki vsebujejo le malo du�ika).

?e so sadike bradatih perunik �e suhe, korenine pred sajenjem za vsaj pol ure namo?imo v vodo.

Bradate perunike sadimo plitko, tako da je zgornji del korenike (rizoma) nekako na povr�ini zemlje. Le ?e je zemlja zelo pe�?ena, so rizomi lahko malenkost pokriti z zemljo. Kako naj bi sadiko posadili, je razvidno iz skice. Sadike (rizome) sadimo 35 do 50 centimetrov narazen (?e jih posadimo bolj skupaj, bo cvetenje prej doseglo svoj poln u?inek, vendar bo rastline potrebno tudi prej razsaditi). Po sajenju rastline temeljito zalijemo, kasnej�e zalivanje pa ve?inoma ni potrebno. Nasad bradatih perunik vsako leto dognojujemo. Primerna so kompostirana organska gnojila, dodamo lahko tudi mineralna gnojila z manj�o vsebnostjo du�ika. Gnojimo zgodaj spomladi in �e enkrat po cvetenju.