Iskrivke, hojhere (heuchera)
Od kme?ke roice do moderne trajnice (Heuchera, iskrivke)
Rod Heuchera je dobil ime po nemkem zdravniku Jochannu Heinrichu von Heucheru, ki je ivel med letoma 1677 in 1746. Zajema priblino 50 vrst, ki uspevajo v Severni Ameriki. Za njih so zna?ilni rahlo deljeni listi z valovitim ali ravnim robom ter odebeljen koreninski vrat, ki pri starejih primerkih lahko preide v nekakno steblo. Nad rozetasto razporejenimi listi se dvigajo gracilna stebla, ki se razvejijo v nena socvetja z drobnimi cvetovi. Le-ti so ve?inoma zelo svetlih barv, beli, kremasti ali neno ronati. Ena najdlje gojenih vrst H. sanguinea pa se ponaa s ?udovitimi, ognjeno rde?imi cvetovi, ki so ve?ji kot pri ve?ini drugih. Zaradi zna?ilne solzaste oblike le-teh, je dobila ime ognjeni de. Poleg ravnokar omenjenega imena Slovenci za ta rod uporabljamo e isrkivka, iskrnica ter poslovenjeno znanstveno ime hojhera. Mnogokrat zasledimo navedbo vsaj dveh imen, saj je teko favorizirati le eno, vseeno pa sem mnenja, da bi bilo prav, da uporabljamo slovenska imena. Ker se ognjeni de nanaa le na rde?e cveto?e vrste in sorte, menim, da bi bila iskrivka e najbolj korektna izbira za slovensko "glavno" poimenovanje rodu.
Neko? se je gojilo zgolj vrsto Heuchera sanguinea in njene sorte, ki z velikimi, kapljam podobnimi rde?imi ali ronatimi cvetovi pritegnejo veliko pozornosti. A pred nekaj leti se je ta kme?ka roica prelevila v eno najbolj atraktvinih in popularnih trajnic. lahtnitelji so s krianjem in odbiranjem ustvarili celo paleto sort z izredno barvitim listjem.
Prvi vidneji preskok na nove iskrivke se je zgodil l.1970, ko je Brian Halliwell na gozdnatem pobo?ju v mnoici iskrivk nael rde?elistno obliko. To je danes ena najbolj razirjenih in trpenih sort z imenom 'Palace Purple'. Dolgo so bili prepri?ani, da je omenjena sorta forma vrste H. micrantha, kasneje so domnevali, da gre za formo vrste H. americana, danes pa je znano, da sorta izhaja iz H. villosa. 'Palace Purple' je bila prva, ki je z zanimivo obarvanimi listi nakazala velik potencial za krianje in pridobivanje novih sort.
ele nekje po l. 1990 je prilo do prave eksplozije introduciranja novih sort, ki so zanimive zaradi barve listov, razli?nih socvetij, oblik listov, oblik rasti, V zadnjih 20. letih je na tri?e prilo preko 200 novih sort. Danes je med vodilnimi lahtnitelji iskrivk Ameri?an Dan Heims. Njegovo navduenje nad temi rastlinami se je za?elo l. 1980 z odkritjem nenavadnega pisanolistnega primerka, ki ga je poimenoval 'Snow Sotrm'. Kasneje je kot produkt tevilnih krianj in odbiranj ustvaril veliko danes dobro poznanih sort, v svojih linijah pa uporablja Heuchera 'Montrose Ruby', H. americana, H. micrantha, H. sanguinea, H. cylindrica in H. villosa.
?eprav je bila sprva v ospredju predvsem barva listov, je Dan kaj hitro ugotovil, da mora poskrbeti tudi za druge kvalitete bodo?ih sort. Med drugim se je usmeril na ustvarjanje iskrivk z lepimi socvetji, primernimi tudi za rezano cvetje, na suo, vro?ino in vlago odporne sorte, na obliko rasti, dobro ra?avost, Prvi je bil, ki je na tri?e z novimi sortami postavil povsem nove barve v e obseni paleti: 'Mardi Gras', 'Peachy Keen', 'Amber Waves', 'Key Lime Pie' in 'Lime Rickey'. Danes Dan bdi nad obsenim lahtniteljskim programom, ki zajema preko 10.000 krianj na leto.
Zanimiva je zgodovina iskrivk z izrazito valovitimi listi. Prve sorte so bazirale na H. micrantha, ki pa je manj odporna na hladne razmere. Kasneje so za krianje za?eli uporabljati e H. pubescens, rezultat pa so tevilne sorte z lepo nagubanimi listi in dobro toleranco na mraz.
Barvni razpon listov je e zelo obseen, enako pa velja tudi za obliko le-teh. Poleg izboljav na podro?ju lastnosti cvetov/socvetij lahko v prihodnje pri?akujemo, da se bo lahtnjenje vse bolj usmerjalo k pridobivanju oz. ustvarjanju ?im bolj dolgoivih sort, ki ne bodo potrebovale toliko razsajanja in presajanja kot mnoge sedanje iskrivke.
Besedilo in fotografije: Matic Sever