Rod Heuchera je dobil ime po nemškem zdravniku Jochannu Heinrichu von Heucheru, ki je živel med letoma 1677 in 1746. Zajema približno 50 vrst, ki uspevajo v Severni Ameriki. Za njih so zna?ilni rahlo deljeni listi z valovitim ali ravnim robom ter odebeljen koreninski vrat, ki pri starejših primerkih lahko preide v nekakšno steblo. Nad rozetasto razporejenimi listi se dvigajo gracilna stebla, ki se razvejijo v nežna socvetja z drobnimi cvetovi. Le-ti so ve?inoma zelo svetlih barv, beli, kremasti ali nežno rožnati. Ena najdlje gojenih vrst H. sanguinea pa se ponaša s ?udovitimi, ognjeno rde?imi cvetovi, ki so ve?ji kot pri ve?ini drugih. Zaradi zna?ilne solzaste oblike le-teh, je dobila ime ognjeni dež. Poleg ravnokar omenjenega imena Slovenci za ta rod uporabljamo še isrkivka, iskrnica ter poslovenjeno znanstveno ime hojhera. Mnogokrat zasledimo navedbo vsaj dveh imen, saj je težko favorizirati le eno, vseeno pa sem mnenja, da bi bilo prav, da uporabljamo slovenska imena. Ker se ognjeni dež nanaša le na rde?e cveto?e vrste in sorte, menim, da bi bila iskrivka še najbolj korektna izbira za slovensko "glavno" poimenovanje rodu.
Neko? se je gojilo zgolj vrsto Heuchera sanguinea in njene sorte, ki z velikimi, kapljam podobnimi rde?imi ali rožnatimi cvetovi pritegnejo veliko pozornosti. A pred nekaj leti se je ta »kme?ka rožica« prelevila v eno najbolj atraktvinih in popularnih trajnic. Žlahtnitelji so s križanjem in odbiranjem ustvarili celo paleto sort z izredno barvitim listjem.
Prvi vidnejši preskok na »nove« iskrivke se je zgodil l.1970, ko je Brian Halliwell na gozdnatem pobo?ju v množici iskrivk našel rde?elistno obliko. To je danes ena najbolj razširjenih in trpežnih sort z imenom 'Palace Purple'. Dolgo so bili prepri?ani, da je omenjena sorta forma vrste H. micrantha, kasneje so domnevali, da gre za formo vrste H. americana, danes pa je znano, da sorta izhaja iz H. villosa. 'Palace Purple' je bila prva, ki je z zanimivo obarvanimi listi nakazala velik potencial za križanje in pridobivanje novih sort.
Šele nekje po l. 1990 je prišlo do prave eksplozije introduciranja novih sort, ki so zanimive zaradi barve listov, razli?nih socvetij, oblik listov, oblik rasti,… V zadnjih 20. letih je na tržiš?e prišlo preko 200 novih sort. Danes je med vodilnimi žlahtnitelji iskrivk Ameri?an Dan Heims. Njegovo navdušenje nad temi rastlinami se je za?elo l. 1980 z odkritjem nenavadnega pisanolistnega primerka, ki ga je poimenoval 'Snow Sotrm'. Kasneje je kot produkt številnih križanj in odbiranj ustvaril veliko danes dobro poznanih sort, v svojih linijah pa uporablja Heuchera 'Montrose Ruby', H. americana, H. micrantha, H. sanguinea, H. cylindrica in H. villosa.
?eprav je bila sprva v ospredju predvsem barva listov, je Dan kaj hitro ugotovil, da mora poskrbeti tudi za druge kvalitete bodo?ih sort. Med drugim se je usmeril na ustvarjanje iskrivk z lepimi socvetji, primernimi tudi za rezano cvetje, na sušo, vro?ino in vlago odporne sorte, na obliko rasti, dobro raš?avost,… Prvi je bil, ki je na tržiš?e z novimi sortami postavil povsem nove barve v že obsežni paleti: 'Mardi Gras', 'Peachy Keen', 'Amber Waves', 'Key Lime Pie' in 'Lime Rickey'. Danes Dan bdi nad obsežnim žlahtniteljskim programom, ki zajema preko 10.000 križanj na leto.
Zanimiva je zgodovina iskrivk z izrazito valovitimi listi. Prve sorte so bazirale na H. micrantha, ki pa je manj odporna na hladne razmere. Kasneje so za križanje za?eli uporabljati še H. pubescens, rezultat pa so številne sorte z lepo nagubanimi listi in dobro toleranco na mraz.
Barvni razpon listov je že zelo obsežen, enako pa velja tudi za obliko le-teh. Poleg izboljšav na podro?ju lastnosti cvetov/socvetij lahko v prihodnje pri?akujemo, da se bo žlahtnjenje vse bolj usmerjalo k pridobivanju oz. ustvarjanju ?im bolj dolgoživih sort, ki ne bodo potrebovale toliko razsajanja in presajanja kot mnoge sedanje iskrivke.
Besedilo in fotografije: Matic Sever