Davidija - nenavadno drevo na An?inem vrtu
V za?etku maja letonjega leta sem bil na obisku pri prijazni vrtoljubki An?i Tomain?i? iz Medvod. Njen vrt slovi po tevilnih razli?nih hortenzijah in e posebno po ?udovitem drevesu davidiji.
Domovina davidije je zahodna Kitajska, in sicer provinca Sichuan in Hubei. Angle Ernest Henry Wilson jo je prvi opisal proti koncu 19. stoletja. Fran?ikanski misijonar francoskega rodu Jean Pierre Armand David (1826-1900), ki je deloval na Kitajskem, je prinesel semena tega drevesa v Pariz. Rastlini so dali znanstveno ime Davidia involucrata. Ime rodu je nastalo po omenjenem misijonarju, v katerem je ena sama vrsta. Ime vrste involucrata pa izhaja iz latinske besede involucre (ogrinjalo, rob?ek, prti?ek). Nemci so ji dali ime Taschentuchbaum (drevo z rob?ki) ali Taubenbaum (golobje drevo), Anglei pa ji re?ejo handkerchief tree (drevo z rob?ki). Ime je dobilo po ovrnih listih, ki spominjajo na rob?ke. Drevo ima piramidasto obliko in zraste v prvotni domovini do 20m, pri nas pa od 6-12m. Cveti v za?etku maja. Cvetovi so zdrueni v okrogla socvetja, ki jih obdajata dva velika kremasto bela ovrna lista (brakteji) eden je tiri krat dalji kot drugi in sta opazna e na dale?. Listi so sr?asti in napiljeni; zgoraj so zeleni in gladki, spodaj dlakavi; na dale? so podobni lipovim listom. Plodovi so podobni orehom in dozorijo, ko listje e odpade. Obstaja tudi razli?ek vilmoriniana, ki ima gladke, sinje zelene liste. Dobro uspeva na vlanih humuznih, a dobro odcednih tleh, v polsenci ali na soncu. Stareje drevo je popolnoma prezimno, mlaje pa je ob?utljivo na huji mraz.
Na An?inem vrtu ima davidija dominantno mesto, kakrno si to prelepo drevo tudi zaslui. ?e si ga elite ogledati, vas bo lastnica prijazno sprejela. Raste tudi v Arboretumu Vol?ji Potok in v prekrasnem vrtu Luciana Viatorija v italijanski Gorici in morda e kje. Mene je to drevo o?aralo.
Avtor teksta in fotografij: Bojan Repe (junij 2008)
Davidija ima lepo piramidasto obliko
"Rob?ki" na drevesu
Okroglo socvetje obdajata ovrna lista
Vrtoljubka An?a - vedno si vestno zapisuje latinska imena in druge podatke o rastlinah
Domovina davidije je zahodna Kitajska, in sicer provinca Sichuan in Hubei. Angle Ernest Henry Wilson jo je prvi opisal proti koncu 19. stoletja. Fran?ikanski misijonar francoskega rodu Jean Pierre Armand David (1826-1900), ki je deloval na Kitajskem, je prinesel semena tega drevesa v Pariz. Rastlini so dali znanstveno ime Davidia involucrata. Ime rodu je nastalo po omenjenem misijonarju, v katerem je ena sama vrsta. Ime vrste involucrata pa izhaja iz latinske besede involucre (ogrinjalo, rob?ek, prti?ek). Nemci so ji dali ime Taschentuchbaum (drevo z rob?ki) ali Taubenbaum (golobje drevo), Anglei pa ji re?ejo handkerchief tree (drevo z rob?ki). Ime je dobilo po ovrnih listih, ki spominjajo na rob?ke. Drevo ima piramidasto obliko in zraste v prvotni domovini do 20m, pri nas pa od 6-12m. Cveti v za?etku maja. Cvetovi so zdrueni v okrogla socvetja, ki jih obdajata dva velika kremasto bela ovrna lista (brakteji) eden je tiri krat dalji kot drugi in sta opazna e na dale?. Listi so sr?asti in napiljeni; zgoraj so zeleni in gladki, spodaj dlakavi; na dale? so podobni lipovim listom. Plodovi so podobni orehom in dozorijo, ko listje e odpade. Obstaja tudi razli?ek vilmoriniana, ki ima gladke, sinje zelene liste. Dobro uspeva na vlanih humuznih, a dobro odcednih tleh, v polsenci ali na soncu. Stareje drevo je popolnoma prezimno, mlaje pa je ob?utljivo na huji mraz.
Na An?inem vrtu ima davidija dominantno mesto, kakrno si to prelepo drevo tudi zaslui. ?e si ga elite ogledati, vas bo lastnica prijazno sprejela. Raste tudi v Arboretumu Vol?ji Potok in v prekrasnem vrtu Luciana Viatorija v italijanski Gorici in morda e kje. Mene je to drevo o?aralo.
Avtor teksta in fotografij: Bojan Repe (junij 2008)
Davidija ima lepo piramidasto obliko
"Rob?ki" na drevesu
Okroglo socvetje obdajata ovrna lista
Vrtoljubka An?a - vedno si vestno zapisuje latinska imena in druge podatke o rastlinah