V za?etku septembra so �ivobarvne poletne trajnice skoraj �e odcvetele, na� okrasni vrt se po?asi odeva v umirjene jesenske barve. Vendar je narava poskrbela, da tudi jeseni ne ostanemo brez cvetja, med trajnicami pa imajo v tem letnem ?asu v vrtu pomembno vlogo bujno cveto?e jesenske astre (latinsko Aster).

Astre ali nebine, kot jih na Slovenskem tudi imenujemo, so ve?ja skupina okoli 500 vrst sorodnih trajnic. Zanje je zna?ilno, da so njihovo cvetje ko�ki, vsak cvet je pravzaprav socvetje, sestavljeno iz velike mno�ice cevastih in najve?krat tudi jezi?astih cvetov, ki cvetovom aster dajejo zna?ilno zvezdasto obliko.

Nekatere vrste aster cvetijo pomladi, druge poleti, najve? pa je po vrtovih aster, ki cvetijo v zadnjih poletnih dneh in jeseni. Med jesenskimi astrami so v vrtovih najbolj raz�irjeni, poznani in priljubljeni kri�anci srhkolistnih (dlakavolistnih), gololistnih, blazinastih (nizkih) in, nekaj manj, tudi resolistnih aster.

Gojene jesenske astre cvetijo v barvah, ki se vse odli?no vklju?ujejo v �e nekoliko oto�no vzdu�je jesenskega vrta: v beli, roza, roza rde?i in karmin rde?i barvi, raznih svetlej�ih in temnej�ih vijoli?nih odtenkih ter v kar nekaj bolj ali manj ?istih modrih tonih. Cvetovi so najve?krat enojni, nekatere sorte pa imajo tudi polvrstnate in vrstnate (polnjene) cvetove.

Podrobneje o jesenskih astrah

Srhkolistne astre (novoanglijske, Aster novae-angliae)

Prvotna domovina srhkolistnih aster je severovzhodni del dana�njih Zdru�enih dr�av Amerike, kjer zrastejo do dva metra visoko, vendar so �lahtnitelji uspeli skri�ati �e veliko ni�jih, okoli 150 cm visokih sort. Srhkolistne astre imajo v ?asu cvetenja zna?ilna mo?na, zrela, v spodnjem delu kar nekaj deset centimetrov visoko ogolela stebla (kar je tipi?na lastnost prvotnih aster, ki so v naravi rasle v dokaj visoki travi, in je z �lahtnenjem do zdaj ni bilo mogo?e odpraviti). Te astre so dokaj stabilne, vendar v de�evnih dneh dostikrat vseeno potrebujejo oporo. Stabilnost pove?amo, ?e astre v juniju ali v za?etku julija prire�emo (tudi do polovice!). Nekateri ljubitelji aster jih do julija prirezujejo celo dvakrat. Seveda vsega tega ni treba pri za zdaj edini poznani izjemi, purpurno rde?e vijoli?asti sorti 'Purple Dome', ki je visoka le okoli 60 cm.

Listi novoanglijskih aster so dolgi, suli?asti in rahlo dlakavi, rahlo dlakavo je tudi steblo. Pokon?no rasto?a stebla se predvsem proti vrhu gosto razvejana, vsak od teh strmo po�evno rasto?ih poganjkov pa nosi obilico cvetov, zato odrasla cveto?a rastlina daje bogat, o?em v�e?en u?inek, ki pa ne ugaja samo ljudem - cvetovi vseh jesenskih aster namre? privabljajo metulje in predvsem mno�ice ?ebel, ki nabirajo zadnji razpolo�ljivi cvetni prah pred nastopom zime. Naj omenimo �e manj pomembno hibo cveto?ih srhkolistnih aster - v slabem in tema?nem vremenu se cvetovi pri marsikateri sorti delno zaprejo.

Zgodnje sorte pri?enjajo cveteti konec avgusta, pozne cvetijo tudi �e novembra. Najve? cvetenja je v septembru in oktobru.

Priporo?ljive sorte srhkolistnih aster (Aster novae-angliae) so:

'Herbstschnee', bela, 130 cm
'Harrington Pink' svetlo ro�nata, 140 do 160 cm (stara, pri nas precej raz�irjena sorta).
'Rosa Sieger', lososno roza, 130 cm
'Andenken an Alma P�tschke', temno roza-rde?a, 120 do 130 cm,
'September Rubin', rubin (temno) rde?a, okoli 150 cm,
'Purple Dome', modrovijoli?na, 60 cm,
'Constanze', modrovijoli?na, do 180 cm, pozna.

Gladkolistne astre (novobelgijske, Aster novi - belgii)

Pradomovina teh aster je bli�ina dana�njega New Yorka, zato jih ponekod v svetu imenujejo tudi po tem velemestu.

Po svoji rasti so gladkolistne astre srhkolistnim le malo podobne. Stebla so ni�ja, okoli 100, najve? 120 cm visoka, ne�nej�a in v srednjem, zlasti pa v zgornjem delu, zelo razvejana.

Rast ni pokon?na, je bolj grmi?asta, zato na �alost te astre niso najbolj stabilne in praviloma potrebujejo oporo. �e bolj, ?e je september tako izjemno de�even, kot je bil leto�nji. Nekoliko tudi tu pomaga junijsko prirezovanje stebel. Tudi te astre imajo dolge, ozke in suli?aste liste, vendar so gladki.

Sicer tudi pri novobelgijskih astrah spodnji del stebla �e pred cvetenjem pri?ne odmirati, vendar ve?inoma brez izrazito vidnega u?inka ogolelosti. So pa te astre bolj ob?utljive na bolezni, predvsem na razne plesni, kar nekoliko zmanj�uje njihovo priljubljenost. S pravilnim izborom sort to obolevanje lahko precej zmanj�amo, kajti vse ka�e, da so kri�anci, ki prihajajo iz celinske Evrope, pri nas odpornej�i od v Angliji vzgojenih sort.

Priporo?ljive sorte gladkolistnih aster so:

'Bewunderung', svetlej�a roza, okoli 100 cm
'Blaue Nachhut', modra, 120 cm
'Bonningdale White', bela z vijoli?astimi lisami, 80 do 100 cm
'Fellowship', velikocvetna polvrstnata svetlo vijoli?asto roza, 100 cm
'Fuldatal', temno vijoli?asto rde?a, 100 cm
'Marie Ballard', vrstnata svetlo modro vijoli?asta, 100 cm, zelo lepa a �al manj odporna na plesni
'Crimson Brocade', purpurno rde?a, 90 cm.

Nizke, blazinaste astre (Aster dumosus hibridi)

�lahtnitelji so prvotne gojene nizke astre vzgojili s kri�anjem v Severni Ameriki v naravi rasto?e Aster dumosus z raznimi gladkolistnimi astrami. Z nadaljnjim kri�anjem je nastal pester izbor blazinastih aster, v normalnih rastnih razmerah visokih od 25 do 50 cm. Rastlina ima podolgovate, ve?inoma ozke, suli?aste gladke liste, mo?no razvejano steblo, raste v obliki majhnih grmi?kov, pogosto tudi blazinasto, tako da so te astre dekorativne tudi pred cvetenjem, So izredno cvetive, izbor barv njihovih cveto?ih blazinic pa je zelo pester. Ve?inoma so tudi med cvetenjem toliko stabilne, da ne potrebujejo opore, morda izjemoma le manj�o pomo? v izredno de�evnem vremenu. Zaradi vseh teh lastnosti so nizke jesenske aster najbolj priljubljene in jih je, ker jih je zelo lahko razmno�evati, tudi najla�je nabaviti. Izbira je zelo velika tudi zato, ker se sorte, ki imajo sicer cvetove enakih barv, med seboj razlikujejo po ?asu cvetenja (zgodnje, srednje in pozno cveto?e sorte).

Zaradi sorodstvene podobnosti z gololistnimi astrami, je meja med tema dvema skupinama aster pogosto zabrisana, zato jih v angle�ki in ameri�ki literaturi skoraj vedno pri�tevajo kar h novobelgijskim astram. V celinski evropski literaturi, katalogih in specializiranih vrtnarijah pa sta skupini vedno lo?eni. Kljub literaturi in bogato ilustriranim katalogom pa je treba biti pri dolo?anju teh aster zelo pazljiv, kajti pri malokateri trajnici je zaradi podobnosti sort na tr�i�?u toliko zamenjav. Nemajhno vlogo pri tem imajo tudi te�ave z vernim fotografiranjem modro vijoli?nih odtenkov. Pa tudi na vrtovih skri�anih (zasejanih) sort je mnogo, kar �e pove?uje ponudbo in izbor, ote�uje pa dolo?anje sort.

Priporo?ljive sorte blazinastih aster:

'Blaue Lagune', modro vijoli?asta, 50 cm, srednje pozna
'Prof. Anton Kippenberg', vijoli?no modra, 40 cm, srednje pozna
'Kristina', bela, 40 cm, pozna
'Kassel', rde?a, 50 cm, srednje pozna
'Mittelmeer', vijoli?no modra, ve?ji cvetovi, 40 cm, zgodnja
'Herbstgruss von Bresserhoff', roza, 50 cm, pozna
'Silberblaukissen', svetlomodra, polvrstnata, 40 cm, srednje pozna
'Starlight', temno vinsko rde?a, 40 cm, pozna

Resolistne astre (Aster ericoides)

Tudi ta vrsta jesenskih aster ima grmi?asto rast, a nekaj tanj�a in ne�na razvejana stebla. Posamezne sorte zrastejo od 60 do preko 100 cm visoko. Listi so lepe zelene barve, ne�ni, majhni, suli?asti. Cvetovi so majhni, a di�e?i. Rastlina cveti zelo bogato, vendar pozno, v oktobru in �e kasneje. Cvetovi so beli, svetlo in temnej�e vijoli?asti, rumenkasti in rde?kasti ter v razli?nih roza odtenkih.

Rastline so zelo hvale�ne za son?no lego, hranljivo, rahlo vla�no zemljo, nekoliko pred cvetenjem in med njim pa tudi za oporo. Resolistne astre se odli?no obnesejo tudi kot rezano cvetje.

Ta vrsta aster je pri nas �e (pre)malo poznana in jih je za zdaj tudi te�je nabaviti.

Priporo?ljive pa so naslednje sorte:

'Blue Star', vijoli?no modra, do 100 cm
'Erlkoenig', svetlo modra, 100 do 120 cm
'Herbstmyrte', manj�i rumenkasto beli cvetovi, 100 cm
'Pink Star', nekoliko ve?ji roza cvetovi, do 120 cm

Aster lateriflorus

Te astre so bile pri nas do nedavnega prava redkost. Imajo manj�e bledo ro�nate, manj izrazite cvetove, vendar izredna mno�ica cvetov in izrazito lepa razvejanost rastline poskrbijo za odli?en celotni vtis. Rastlina je zdrava in neob?utljiva, zraste, odvisno od sorte od 60 pa do 120 cm ve? cm visoko in cveti ve?inoma oktobra.

Priporo?ljivi sta sorti:

'Horizontalis', je ni�je, okoli 60 cm visoke rasti in izrazito vodoravno razvejana
'Lady in Black' je visoka 100 do 120 cm, obilno cveti oktobra, zna?ilna rde?kasta stebla in temnej�e obarvani listi pa ostanejo dekorativni pozno v zimski ?as.

Na kratko o vzgoji in negi jesenskih aster

Vsem jesenskim astram ugajajo hranljiva, humusna, propustna, s soncem obsijana tla, ki pa naj bodo tudi poleti dovolj vla�na. ?e tla niso dovolj hranljiva ali pa so presuha, astre sicer cvetijo, a ne tako obilno, njihova rast pa je lahko ob?utno, tudi za tretjino ni�ja. V se?nih in vla�nih predelih vrta iste sorte zrastejo vi�je kot obi?ajno na soncu, a manj cvetijo. (Zato je navajanje vi�ine cveto?ih aster kar nekoliko nehvale�no.)

Astre praviloma sadimo in presajamo spomladi, ?eprav je presajanje na?elno mo�no skozi vse leto. Razmno�ujemo jih lahko s potaknjenci (od aprila do za?etka junija), vendar je obi?ajno enostavneje z delitvijo. Spomladi posajene rastline se do jeseni odli?no vrastejo in �e prvo leto zadovoljivo cvetijo.

Jesenske astre se obi?ajno hitro razmno�ujejo, nekatere sorte nizkih aster je pri razra�?anju dobro celo nekoliko krotiti.

Ker za svojo bujno rast potrebujejo veliko hrane, so astre hvale�ne za pogosto dognojevanje, da pa kljub temu cvetivost zaradi vedno bolj iz?rpane zemlje ne bi popustila, jih je dobro, predvsem nizke sorte, vsaka tri, �tiri leta presaditi v sve�o zemljo.

In kako nabaviti jesenske astre?

?eprav v na�ih vrtnarskih prodajalnah dostikrat naletimo na eno, dve pogosto brezimni razli?ici jesenskih aster, je nekoliko te�je nabaviti sadike najbolj�ih, priporo?ljivih sort, �e zlasti novobelgijskih. �e kar precej�njo, iz leta v leto ve?jo izbiro sortnih aster pa imajo v slovenskih specializiranih vrtnarijah trajnic.