V za?etku septembra so živobarvne poletne trajnice skoraj že odcvetele, naš okrasni vrt se po?asi odeva v umirjene jesenske barve. Vendar je narava poskrbela, da tudi jeseni ne ostanemo brez cvetja, med trajnicami pa imajo v tem letnem ?asu v vrtu pomembno vlogo bujno cveto?e jesenske astre (latinsko Aster).
Astre ali nebine, kot jih na Slovenskem tudi imenujemo, so ve?ja skupina okoli 500 vrst sorodnih trajnic. Zanje je zna?ilno, da so njihovo cvetje koški, vsak cvet je pravzaprav socvetje, sestavljeno iz velike množice cevastih in najve?krat tudi jezi?astih cvetov, ki cvetovom aster dajejo zna?ilno zvezdasto obliko.
Nekatere vrste aster cvetijo pomladi, druge poleti, najve? pa je po vrtovih aster, ki cvetijo v zadnjih poletnih dneh in jeseni. Med jesenskimi astrami so v vrtovih najbolj razširjeni, poznani in priljubljeni križanci srhkolistnih (dlakavolistnih), gololistnih, blazinastih (nizkih) in, nekaj manj, tudi resolistnih aster.
Gojene jesenske astre cvetijo v barvah, ki se vse odli?no vklju?ujejo v že nekoliko otožno vzdušje jesenskega vrta: v beli, roza, roza rde?i in karmin rde?i barvi, raznih svetlejših in temnejših vijoli?nih odtenkih ter v kar nekaj bolj ali manj ?istih modrih tonih. Cvetovi so najve?krat enojni, nekatere sorte pa imajo tudi polvrstnate in vrstnate (polnjene) cvetove.
Srhkolistne astre (novoanglijske, Aster novae-angliae)
Prvotna domovina srhkolistnih aster je severovzhodni del današnjih Združenih držav Amerike, kjer zrastejo do dva metra visoko, vendar so žlahtnitelji uspeli skrižati že veliko nižjih, okoli 150 cm visokih sort. Srhkolistne astre imajo v ?asu cvetenja zna?ilna mo?na, zrela, v spodnjem delu kar nekaj deset centimetrov visoko ogolela stebla (kar je tipi?na lastnost prvotnih aster, ki so v naravi rasle v dokaj visoki travi, in je z žlahtnenjem do zdaj ni bilo mogo?e odpraviti). Te astre so dokaj stabilne, vendar v deževnih dneh dostikrat vseeno potrebujejo oporo. Stabilnost pove?amo, ?e astre v juniju ali v za?etku julija prirežemo (tudi do polovice!). Nekateri ljubitelji aster jih do julija prirezujejo celo dvakrat. Seveda vsega tega ni treba pri za zdaj edini poznani izjemi, purpurno rde?e vijoli?asti sorti 'Purple Dome', ki je visoka le okoli 60 cm.
Listi novoanglijskih aster so dolgi, suli?asti in rahlo dlakavi, rahlo dlakavo je tudi steblo. Pokon?no rasto?a stebla se predvsem proti vrhu gosto razvejana, vsak od teh strmo poševno rasto?ih poganjkov pa nosi obilico cvetov, zato odrasla cveto?a rastlina daje bogat, o?em vše?en u?inek, ki pa ne ugaja samo ljudem - cvetovi vseh jesenskih aster namre? privabljajo metulje in predvsem množice ?ebel, ki nabirajo zadnji razpoložljivi cvetni prah pred nastopom zime. Naj omenimo še manj pomembno hibo cveto?ih srhkolistnih aster - v slabem in tema?nem vremenu se cvetovi pri marsikateri sorti delno zaprejo.
Zgodnje sorte pri?enjajo cveteti konec avgusta, pozne cvetijo tudi še novembra. Najve? cvetenja je v septembru in oktobru.
Priporo?ljive sorte srhkolistnih aster (Aster novae-angliae) so:
'Herbstschnee', bela, 130 cm
'Harrington Pink' svetlo rožnata, 140 do 160 cm (stara, pri nas precej razširjena sorta).
'Rosa Sieger', lososno roza, 130 cm
'Andenken an Alma Pötschke', temno roza-rde?a, 120 do 130 cm,
'September Rubin', rubin (temno) rde?a, okoli 150 cm,
'Purple Dome', modrovijoli?na, 60 cm,
'Constanze', modrovijoli?na, do 180 cm, pozna.
Gladkolistne astre (novobelgijske, Aster novi - belgii)
Pradomovina teh aster je bližina današnjega New Yorka, zato jih ponekod v svetu imenujejo tudi po tem velemestu.
Po svoji rasti so gladkolistne astre srhkolistnim le malo podobne. Stebla so nižja, okoli 100, najve? 120 cm visoka, nežnejša in v srednjem, zlasti pa v zgornjem delu, zelo razvejana.
Rast ni pokon?na, je bolj grmi?asta, zato na žalost te astre niso najbolj stabilne in praviloma potrebujejo oporo. Še bolj, ?e je september tako izjemno deževen, kot je bil letošnji. Nekoliko tudi tu pomaga junijsko prirezovanje stebel. Tudi te astre imajo dolge, ozke in suli?aste liste, vendar so gladki.
Sicer tudi pri novobelgijskih astrah spodnji del stebla že pred cvetenjem pri?ne odmirati, vendar ve?inoma brez izrazito vidnega u?inka ogolelosti. So pa te astre bolj ob?utljive na bolezni, predvsem na razne plesni, kar nekoliko zmanjšuje njihovo priljubljenost. S pravilnim izborom sort to obolevanje lahko precej zmanjšamo, kajti vse kaže, da so križanci, ki prihajajo iz celinske Evrope, pri nas odpornejši od v Angliji vzgojenih sort.
Priporo?ljive sorte gladkolistnih aster so:
'Bewunderung', svetlejša roza, okoli 100 cm
'Blaue Nachhut', modra, 120 cm
'Bonningdale White', bela z vijoli?astimi lisami, 80 do 100 cm
'Fellowship', velikocvetna polvrstnata svetlo vijoli?asto roza, 100 cm
'Fuldatal', temno vijoli?asto rde?a, 100 cm
'Marie Ballard', vrstnata svetlo modro vijoli?asta, 100 cm, zelo lepa a žal manj odporna na plesni
'Crimson Brocade', purpurno rde?a, 90 cm.
Nizke, blazinaste astre (Aster dumosus hibridi)
Žlahtnitelji so prvotne gojene nizke astre vzgojili s križanjem v Severni Ameriki v naravi rasto?e Aster dumosus z raznimi gladkolistnimi astrami. Z nadaljnjim križanjem je nastal pester izbor blazinastih aster, v normalnih rastnih razmerah visokih od 25 do 50 cm. Rastlina ima podolgovate, ve?inoma ozke, suli?aste gladke liste, mo?no razvejano steblo, raste v obliki majhnih grmi?kov, pogosto tudi blazinasto, tako da so te astre dekorativne tudi pred cvetenjem, So izredno cvetive, izbor barv njihovih cveto?ih blazinic pa je zelo pester. Ve?inoma so tudi med cvetenjem toliko stabilne, da ne potrebujejo opore, morda izjemoma le manjšo pomo? v izredno deževnem vremenu. Zaradi vseh teh lastnosti so nizke jesenske aster najbolj priljubljene in jih je, ker jih je zelo lahko razmnoževati, tudi najlažje nabaviti. Izbira je zelo velika tudi zato, ker se sorte, ki imajo sicer cvetove enakih barv, med seboj razlikujejo po ?asu cvetenja (zgodnje, srednje in pozno cveto?e sorte).
Zaradi sorodstvene podobnosti z gololistnimi astrami, je meja med tema dvema skupinama aster pogosto zabrisana, zato jih v angleški in ameriški literaturi skoraj vedno prištevajo kar h novobelgijskim astram. V celinski evropski literaturi, katalogih in specializiranih vrtnarijah pa sta skupini vedno lo?eni. Kljub literaturi in bogato ilustriranim katalogom pa je treba biti pri dolo?anju teh aster zelo pazljiv, kajti pri malokateri trajnici je zaradi podobnosti sort na tržiš?u toliko zamenjav. Nemajhno vlogo pri tem imajo tudi težave z vernim fotografiranjem modro vijoli?nih odtenkov. Pa tudi na vrtovih skrižanih (zasejanih) sort je mnogo, kar še pove?uje ponudbo in izbor, otežuje pa dolo?anje sort.
Priporo?ljive sorte blazinastih aster:
'Blaue Lagune', modro vijoli?asta, 50 cm, srednje pozna
'Prof. Anton Kippenberg', vijoli?no modra, 40 cm, srednje pozna
'Kristina', bela, 40 cm, pozna
'Kassel', rde?a, 50 cm, srednje pozna
'Mittelmeer', vijoli?no modra, ve?ji cvetovi, 40 cm, zgodnja
'Herbstgruss von Bresserhoff', roza, 50 cm, pozna
'Silberblaukissen', svetlomodra, polvrstnata, 40 cm, srednje pozna
'Starlight', temno vinsko rde?a, 40 cm, pozna
Resolistne astre (Aster ericoides)
Tudi ta vrsta jesenskih aster ima grmi?asto rast, a nekaj tanjša in nežna razvejana stebla. Posamezne sorte zrastejo od 60 do preko 100 cm visoko. Listi so lepe zelene barve, nežni, majhni, suli?asti. Cvetovi so majhni, a diše?i. Rastlina cveti zelo bogato, vendar pozno, v oktobru in še kasneje. Cvetovi so beli, svetlo in temnejše vijoli?asti, rumenkasti in rde?kasti ter v razli?nih roza odtenkih.
Rastline so zelo hvaležne za son?no lego, hranljivo, rahlo vlažno zemljo, nekoliko pred cvetenjem in med njim pa tudi za oporo. Resolistne astre se odli?no obnesejo tudi kot rezano cvetje.
Ta vrsta aster je pri nas še (pre)malo poznana in jih je za zdaj tudi težje nabaviti.
Priporo?ljive pa so naslednje sorte:
'Blue Star', vijoli?no modra, do 100 cm
'Erlkoenig', svetlo modra, 100 do 120 cm
'Herbstmyrte', manjši rumenkasto beli cvetovi, 100 cm
'Pink Star', nekoliko ve?ji roza cvetovi, do 120 cm
Aster lateriflorus
Te astre so bile pri nas do nedavnega prava redkost. Imajo manjše bledo rožnate, manj izrazite cvetove, vendar izredna množica cvetov in izrazito lepa razvejanost rastline poskrbijo za odli?en celotni vtis. Rastlina je zdrava in neob?utljiva, zraste, odvisno od sorte od 60 pa do 120 cm ve? cm visoko in cveti ve?inoma oktobra.
Priporo?ljivi sta sorti:
'Horizontalis', je nižje, okoli 60 cm visoke rasti in izrazito vodoravno razvejana
'Lady in Black' je visoka 100 do 120 cm, obilno cveti oktobra, zna?ilna rde?kasta stebla in temnejše obarvani listi pa ostanejo dekorativni pozno v zimski ?as.
Na kratko o vzgoji in negi jesenskih aster
Vsem jesenskim astram ugajajo hranljiva, humusna, propustna, s soncem obsijana tla, ki pa naj bodo tudi poleti dovolj vlažna. ?e tla niso dovolj hranljiva ali pa so presuha, astre sicer cvetijo, a ne tako obilno, njihova rast pa je lahko ob?utno, tudi za tretjino nižja. V se?nih in vlažnih predelih vrta iste sorte zrastejo višje kot obi?ajno na soncu, a manj cvetijo. (Zato je navajanje višine cveto?ih aster kar nekoliko nehvaležno.)
Astre praviloma sadimo in presajamo spomladi, ?eprav je presajanje na?elno možno skozi vse leto. Razmnožujemo jih lahko s potaknjenci (od aprila do za?etka junija), vendar je obi?ajno enostavneje z delitvijo. Spomladi posajene rastline se do jeseni odli?no vrastejo in že prvo leto zadovoljivo cvetijo.
Jesenske astre se obi?ajno hitro razmnožujejo, nekatere sorte nizkih aster je pri razraš?anju dobro celo nekoliko krotiti.
Ker za svojo bujno rast potrebujejo veliko hrane, so astre hvaležne za pogosto dognojevanje, da pa kljub temu cvetivost zaradi vedno bolj iz?rpane zemlje ne bi popustila, jih je dobro, predvsem nizke sorte, vsaka tri, štiri leta presaditi v svežo zemljo.
In kako nabaviti jesenske astre?
?eprav v naših vrtnarskih prodajalnah dostikrat naletimo na eno, dve pogosto brezimni razli?ici jesenskih aster, je nekoliko težje nabaviti sadike najboljših, priporo?ljivih sort, še zlasti novobelgijskih. Že kar precejšnjo, iz leta v leto ve?jo izbiro sortnih aster pa imajo v slovenskih specializiranih vrtnarijah trajnic.