Ob besedi teloh se ponavadi spomnimo belih cvetov, ki kukajo izpod snega. Pa je veliko telohov tudi druga?nih barv. V naravi po svetu raste kar nekaj vrst in tudi v Sloveniji imamo �est vrst avtohtonih telohov. Med njimi je nekaj tak�nih z zelenim cvetjem, eden �krlatno rjavorde?.� Najbolj je poznan na� ?rni teloh, ki ima ?rne le korenine, cvetje pa ima belo ali belo z ro�natim nadihom.

Tuji botaniki, ki se ukvarjajo z vzgojo novih kri�ancev okrasnih rastlin, �e dolgo poznajo tudi slovenska rasti�?a telohov in jih s pridom uporabljajo kot vir mati?nih rastlin za genetsko banko. Tako dandanes tudi po na�ih vrtnih centrih in cvetli?arnah lahko kupujemo cveto?e telohe tujih gojiteljev (ki imajo tudi gene na�ih doma?ih telohov, pa ne samo ?rnega), vzgojene v loncih in lon?kih in cveto?e �e jeseni ali pozimi. Tudi vodilni slovenski� gojitelji trajnic ponujajo kar lep izbor razli?nih telohov, tako tistih, ki rastejo v naravi v razli?nih de�elah sveta, kakor tudi raznih kri�ancev.

Zeleno cveto?e telohe pri nas sre?ujemo ob zgodnjih spomladanskih potepanjih po naravi, pa jih najve?krat kar prezremo. Odkar pa so nam cvetli?arji zelene cvetove ponudili kot visoko modo, smo po?asi za?eli spreminjati svoj odnos tudi do zelenega cvetja v vrtu. In zeleni teloh zacveti zelo zgodaj spomladi, ko cvetje tudi sicer gledamo z druga?nimi o?mi, kot takrat, ko ga je povsod v izobilju. Tako po?asi za?enjamo ceniti tudi zeleno cveto?e telohe, sicer mnogo kasneje, kot evropska vrtnarska in vrtno ljubiteljska avantgarda, ampak bolje pozno kot nikoli!

Vsi telohi imajo bolj ali manj usnjato, trpe�no in zimzeleno listje. Nekateri �e posebno lepo oblikovano, tudi sivo zeleni lepotci so vmes in trnasti listni robovi tudi. Tak�en je recimo korzi�ki teloh, ali pa recimo �ternijevi kri�anci, ki so posebno lepi tudi, kadar ne cvetijo. Pri nekaterih so cvetovi posamezni, pri drugih je na cvetnem steblu po ve? cvetov. Rekorderji imajo na istem steblu tudi grozde s po petdeset in ve? cvetovi. Tudi velikost cvetov je razli?na, od le kak cm pa do premera 10 cm.

�

Nekatere vrste so visoke le kakih 20 cm, tak�en je na� ?rni teloh, ki ima ?rne le korenine, cvet pa ima bel ali rahlo ro�nato nadahnjen in nekateri njegovi kri�anci. Med njimi so nekateri, ki zacveto �e novembra in drugi, ki cveto �e aprila. Druge vrste in sorte dose�ejo kakih 30-40 cm. Tak�ni so vsi orientalski kri�anci in precej drugih telohov, tudi na� purpurno rde?i teloh (Helleborus atrorubens). Najvi�ji so korzi�ki teloh, �ternijevi kri�anci, smrdljivi teloh in njegovi kri�anci, ki dosegajo 60 - 90 cm� ali �e ve?.

Nekateri telohi dobro prena�ajo sonce, ve?inoma pa morajo rasti v senci ali polsenci, vsi pa imajo radi s humusom bogata in globoka tla, da lahko razvijejo korenine v globino in tako la�e kljubujejo mrazu in su�am. Nekateri prena�ajo tudi kisla tla, drugi apnena, ne moremo pa narediti napake, ?e jih posadimo v nevtralna, torej navadna vrtna tla.

Vzgoja sadik je zahtevna in po?asna. Od setve do prvih cvetov traja od treh do pet let. Zato ne sodijo med poceni trajnice. Tudi v vrtu potrebujejo nekaj ?asa, da se vrastejo in udoma?ijo, potem pa lahko ob njihovem cvetju v nenavadnem letnem ?asu u�ivamo leta in leta. Na izletu marsikdo izkoplje in prinese domov sadike na�ega doma?ega ?rnega teloha, potem pa benti nad njegovim �ivotarjenjem. Tu je potrpljenje bo�ja mast. Treba se je zavedati, da smo rastlini ob izkopu po�kodovali korenine, na kar je posebno ob?utljiva in se zato le po?asi vra�?a in morda ve? let ne bo cvetela. Potem pa nas bo kar naenkrat nagradila za potrpe�ljivost. ?e posadimo sadiko, vzgojeno v lon?ku, bo njena razrast kar precej hitrej�a.

Ni prav veliko trajnic, ki bi cvetele pozimi. Zato so tudi telohi tako spo�tovani in vsak lep zimski dan izkoristimo, da na vrtu i�?emo njegove popke in morebitne cvetove. Leto�nja zima nam je postregla s cvetjem ?rnega teloha �e ob za?etku, drugi telohi pa tudi marsikje �e za?enjajo cveteti.

Jo�ica Golob-Klan?i?

Slika zgoraj:
V vrtni kompoziciji so ve?je skupine �ternijevega teloha lepe vse leto, tudi ko ne cvetijo.

Slika spodaj:
Korzi�ki teloh z lepim sivim listjem� in socvetjem v odcvitanju.

-----------------------------------------------------------------------------

Avtorica ?lanka Jo�ica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z mo�em in h?erko na treh hektarjih �e ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.

Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/