Nekatere trajnice, ki so doma na alpskih meli?ih, so se v nespremenjeni, torej naravni obliki naselile s ?lovekovo pomo?jo tudi v nae vrtove. V izvirni obliki, brez krianja in podobnih vrtnarskih ?aranj, jih razmnoujemo s setvijo in sadimo v bliino bivali?. Tako se nekaj gorske lepote lahko nauijemo kar v doma?em vrtu, ?e jih e ne moremo opazovati v naravi.
Ker pa so v visokogorju pogoji rasti precej druga?ni od tistih v dolini, moramo tem lepoticam prisluhniti in upotevati njihove posebne elje. Druga?e bodo z njimi le krii in teave. ?eprav radi re?emo, da je treba rastline iz narave ob selitvi v vrtove posaditi na podobna rasti?a, kot jih imajo v naravi, je treba pri tem e nekaj posebnega posluha za razlike v mikroklimatskih in edafskih rasti?nih pogojih. Gorska meli?a so obi?ajno na polnem soncu, ki pa ni tako vro?e, kot v dolini. Zato rastline s teh meli? v dolini pogosto na polnem soncu ne morejo preiveti. Omejitveni faktor zanje je v dolini vro?ina in son?na pripeka. V polsenci pa marsikatera od teh prav dobro preivi, ?e le poskrbimo tudi, da ne bodo preve? ejne. Seveda to ne velja za vse. Marsikatera gorska lepotica tudi ob budni postrebi v dolini le steka preivi. Tudi v botani?nih vrtovih imajo z njimi nemalo teav.
Alpska velesa (Dryas octopetala) v vrtu razvije obsene zimzelene blazine, ki se v za?etku poletja okitijo z belimi cvetovi. ?e pa raste na polnem soncu, jo v?asih ob hudi poletni pripeki kar pobere. V polsenci pa ji je mnogo bolj ve?.
Vedno zelena gladnica (Draba aizoides) pa je pravi drobiek, ki razvije le kakih deset centimetrov obseno in le nekaj centimetrov visoko blazinico in ivo rumeni cvetki se na njej pokaejo ob prvih spomladanskih otoplitvah, pogosto e v januarju ali februarju, ko so temperature vsaj ve?ji del dneva e nad ni?lo. Toda tudi no?na ali sicernja ob?asna zmrzal ji ne koduje. Poletne pripeke pa ne mara, zato jo sadimo v polsen?no lego.
Alpska kreica (Hutchinsia alpina) je nena in nizka zimzelena blazinica, ki se zgodaj spomladi prekrije z belimi drobnimi cvetki. Sicer pa se v polsenci lepo razra?a.
Brezstebeljna lepnica (Silene acaulis) je drobna alpska blazinasta rastlinica, le nekaj cm visoka, ki razvije drobne ronate cvetke. V naravi ima ve? sorodnic, ki pa so vse po vrsti v vrtovih tako zahtevne, da jih skoraj ni mogo?e gojiti. Rod lepnic (Silene) sicer obsega kar nekaj vrst, ki rastejo tudi v nai naravi in kar nekaj je tudi vrtnarskih kriancev, ki niso ni? kaj zahtevni za gojenje, od nizkih do visokih, od belih do ronatih. Ampak je e tako, da ima posebno vrednost tisto, kar je teko dosegljivo.
Med visokogorskimi trajnicami je ve? taknih, ki jih v dolini ni mogo?e gojiti, kot tistih, ki se lahko prilagodijo na druga?no mikroklimo in jih zato lahko videvamo po naih vrtovih. Tako gorskih cveto?ih travnikov nikoli ne bo mono ob?udovati v dolini. Vsaj kakno gorsko cvetlico pa lahko naselimo tudi na vrt, da nas morda spomni na lepo doivetje v gorah ali morda preprosto zato, ker nam je ve?.Vrtnarska vzgoja tistih rastlin iz narave, ki se preprosto pustijo vzgajati, pa naj pripomore k ohranjanju narave, zlasti pa v naravi ogroenih rastlin.
Joica Golob-Klan?i?
Slika zgoraj:
Drobna blazinica (brezstebelna lepnica) v vrtu marsikdaj potrebuje druga?ne pogoje, kot v naravi.
Slika spodaj:
Alpska velesa (Dryas octopetala) v naravi prekriva velike povrine in tudi v vrtu se lepo razraste.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka Joica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z moem in h?erko na treh hektarjih e ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/