Sr?ki
Spominjam se, da jih je imela v svojem vrtu moja mama. In pripovedovala je, da so tam e od nekdaj. e iz ?asov avstroogrske. Zgodaj spomladi so zacveteli, ko je bilo drugega cvetja e zelo malo. Kmalu izza narcis so se pokazali njihovi rde?i sr?asti cvetovi. In nikoli ni bilo drugega dela z njimi, le pozno jeseni jim me moja mama dodala preperelega gnoja okoli korenin. Sicer pa takrat listja ni bilo ve? videti, vendar se je to?no vedelo, kje bodo naslednjo pomlad spet odgnali.
Ja, sr?ki so bili obvezno cvetje v vseh boljih vrtovih tako v mestu kot na deeli e davno. Potem so prili ?asi, ko nismo ve? cenili starih doma?ih stvari, tudi cvetja ne, in smo hlastali za vsem mogo?im, samo, da je prihajalo od dale? in da je bilo druga?no od e videnega. Takrat je marsikdo iz vrta odstranil stare potonike, funkije, lilije, krizanteme in tudi sr?ke. Kar nekam izgubili so se.
Danes spet i?emo stare trajnice, kljub temu, da nam ne manjka vsakrnih novih in najnovejih. Res je med novitetami neteto taknih, ki si zasluijo nao pozornost, veliko pa je tudi taknih, ki jih bomo zaradi njihove zahtevnosti in neprilagojenosti naim razmeram kmalu opustili. Ugotovili pa smo tudi, da nai stari in prastari stari niso brez razloga iz roda v rod cenili nekaterih nezahtevnih trajnic. In sr?ki (Dicentra spectabilis) so e takni.
Neko? smo poznali le rde?o sorto sr?kov, danes je precej razirjena tudi tista s popolnoma belimi cvetovi. Obe imata enake zahteve in lastnosti.
Ta trajnica ima mo?no razrasle in razvejane mesnate korenine, ki v starosti delno olesenijo. Zato je pri presajanju kar nekaj teav. ?e izkopljemo celo rastlino, jo sicer lahko razdelimo na ve? delov, ki pa mora vsak imeti vsaj en vidno iv brst. Vse ostale polomljene in porezane korenine ne bodo od koristi. Po presajanju bo trajalo kar nekaj ?asa, da se rastlina spet razbohoti, ker je bolj po?asne rasti. Ko pa se enkrat vraste, je najbolje, da jo pustimo na stalnem mestu leta in leta, tudi desetletja. Mlade rastline, ki jih sodobni vrtnarji vzgajajo iz semen v lon?kih, je tudi najbolje posaditi kar na stalno mesto in jih potem pustiti na miru in brez presajanja.
Sr?ki imajo radi pol sen?no lego in svea tla, ki se nikoli ne izsuijo in so bogata s humusom. Doseejo viino kakih 60 cm in imajo redko razrast. Na uslo?enih poganjkih so nanizani sr?asti cvetovi, ki jih v?asih najdemo tudi v slovenski narodni ornamentiki. Cvetna stebla z listi vred ?ez poletje odmrejo in se znova pojavijo ele naslednjo pomlad. Zato si moramo dobro zapomniti, kje rastejo, da jih po nemarnem in neprevidnem ne bi pri raznih vrtnih opravilih pokodovali ali celo uni?ili.
V vrtu sr?ke lepo druimo z nekaterimi drugimi trajnicami, ki imajo rade senco ali polsenco. Posebno primerne so kombinacije s hostami ali funkijami, ki ozelenijo pozno pomladi, ko so sr?ki e odcveteli in se pripravljajo na po?itek. Takrat se bodo hoste ele prav razkoatile s svojim listjem, ki bo morda tudi delno prekrilo mesta, kjer rastejo sr?ki in tako v gredi ne bo praznin ?ez poletje in zgodnjo jesen, ko so hoste najlepe.
Sr?ki, beli ali rde?i, so spet moderni in cenjeni. In to si tudi zasluijo, zaradi svoje lepote in tudi zaradi svoje dolgoivosti. Ni jih treba saditi vsako leto znova. Kljub temu nas bodo vsako pomlad znova razveseljevali in morda tudi v nas obujali nostalgijo za preprostimi in starimi vrtovi, ki so v naem otrotvu morda imeli ?arobno mo?.
Joica Golob-Klan?i?
Slika zgoraj:
Vsak cvet zase je umetnina narave.
Slika spodaj:
Redka razrast predstavlja posebno pomladno lepoto.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka Joica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z moem in h?erko na treh hektarjih e ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/