Spominjam se, da jih je imela v svojem vrtu moja mama. In pripovedovala je, da so tam že od nekdaj. Še iz ?asov avstroogrske. Zgodaj spomladi so zacveteli, ko je bilo drugega cvetja še zelo malo. Kmalu izza narcis so se pokazali njihovi rde?i sr?asti cvetovi. In nikoli ni bilo drugega dela z njimi, le pozno jeseni jim me moja mama dodala preperelega gnoja okoli korenin. Sicer pa takrat listja ni bilo ve? videti, vendar se je to?no vedelo, kje bodo naslednjo pomlad spet odgnali.
Ja, sr?ki so bili obvezno cvetje v vseh boljših vrtovih tako v mestu kot na deželi že davno. Potem so prišli ?asi, ko nismo ve? cenili starih doma?ih stvari, tudi cvetja ne, in smo hlastali za vsem mogo?im, samo, da je prihajalo od dale? in da je bilo druga?no od že videnega. Takrat je marsikdo iz vrta odstranil stare potonike, funkije, lilije, krizanteme in tudi sr?ke. Kar nekam izgubili so se.
Danes spet iš?emo stare trajnice, kljub temu, da nam ne manjka vsakršnih novih in najnovejših. Res je med novitetami nešteto takšnih, ki si zaslužijo našo pozornost, veliko pa je tudi takšnih, ki jih bomo zaradi njihove zahtevnosti in neprilagojenosti našim razmeram kmalu opustili. Ugotovili pa smo tudi, da naši stari in prastari starši niso brez razloga iz roda v rod cenili nekaterih nezahtevnih trajnic. In sr?ki (Dicentra spectabilis) so že takšni.
Neko? smo poznali le rde?o sorto sr?kov, danes je precej razširjena tudi tista s popolnoma belimi cvetovi. Obe imata enake zahteve in lastnosti.
Ta trajnica ima mo?no razrasle in razvejane mesnate korenine, ki v starosti delno olesenijo. Zato je pri presajanju kar nekaj težav. ?e izkopljemo celo rastlino, jo sicer lahko razdelimo na ve? delov, ki pa mora vsak imeti vsaj en vidno živ brst. Vse ostale polomljene in porezane korenine ne bodo od koristi. Po presajanju bo trajalo kar nekaj ?asa, da se rastlina spet razbohoti, ker je bolj po?asne rasti. Ko pa se enkrat vraste, je najbolje, da jo pustimo na stalnem mestu leta in leta, tudi desetletja. Mlade rastline, ki jih sodobni vrtnarji vzgajajo iz semen v lon?kih, je tudi najbolje posaditi kar na stalno mesto in jih potem pustiti na miru in brez presajanja.
Sr?ki imajo radi pol sen?no lego in sveža tla, ki se nikoli ne izsušijo in so bogata s humusom. Dosežejo višino kakih 60 cm in imajo redko razrast. Na uslo?enih poganjkih so nanizani sr?asti cvetovi, ki jih v?asih najdemo tudi v slovenski narodni ornamentiki. Cvetna stebla z listi vred ?ez poletje odmrejo in se znova pojavijo šele naslednjo pomlad. Zato si moramo dobro zapomniti, kje rastejo, da jih po nemarnem in neprevidnem ne bi pri raznih vrtnih opravilih poškodovali ali celo uni?ili.
V vrtu sr?ke lepo družimo z nekaterimi drugimi trajnicami, ki imajo rade senco ali polsenco. Posebno primerne so kombinacije s hostami ali funkijami, ki ozelenijo pozno pomladi, ko so sr?ki že odcveteli in se pripravljajo na po?itek. Takrat se bodo hoste šele prav razkošatile s svojim listjem, ki bo morda tudi delno prekrilo mesta, kjer rastejo sr?ki in tako v gredi ne bo praznin ?ez poletje in zgodnjo jesen, ko so hoste najlepše.
Sr?ki, beli ali rde?i, so spet moderni in cenjeni. In to si tudi zaslužijo, zaradi svoje lepote in tudi zaradi svoje dolgoživosti. Ni jih treba saditi vsako leto znova. Kljub temu nas bodo vsako pomlad znova razveseljevali in morda tudi v nas obujali nostalgijo za preprostimi in starimi vrtovi, ki so v našem otroštvu morda imeli ?arobno mo?.
Jožica Golob-Klan?i?
Slika zgoraj:
Vsak cvet zase je umetnina narave.
Slika spodaj:
Redka razrast predstavlja posebno pomladno lepoto.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka Jožica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z možem in h?erko na treh hektarjih že ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/