Vrt ima razli?ne funkcije in rastline v njem tudi. Pri tem lahko prednost damo eni ali drugi. Nekomu je najpomembnejše, da je vrt lep in urejen. Drugi v njem zbira najrazli?nejše rastline in mu estetika ni ne vem kako pomembna. Tretji želi v vrtu predvsem gojiti sadje in zelenjavo. Marsikdo rad v vrtu združuje razli?ne komponente svojega zanimanja. Vsakdo pa lahko v svoj vrt vklju?i tudi trajne dišavnice in zeliš?a.
Prav res je poseben užitek, ?e v vrtu tudi kaj zadiši. ?e pa lahko v vrtu naberemo še zeliš? za kuhinjo, morda za ?aj ali spomladansko frtaljo, bo užitek popoln.
Trajna zeliš?a so tako nezahtevna, da jih lahko ve?ino leta pri vzdrževalnih delih skoraj prezremo, pa bodo še vedno tu, kadar jih bomo potrebovali. In sproti se obnavljajo, zato jih zlepa ne more zmanjkati.
Trajne dišavnice, zeliš?a in zdravilne rastline so tudi lepe in ve?ino lahko mirno vklju?imo v tako imenovani okrasni vrt. V gredicah med ?isto okrasnimi trajnicami lahko zavzemajo ve?ji ali manjši delež. Takšne so recimo ameriški slamnik (Echinacea purpurea), zlata melisa (Monarda didyma), rde?elistni veliki trpotec (Plantago major 'Atropurpurea') in druge. Le redke so tiste, ki jih nujno moramo vklju?evati v zelenjadni vrt, ker imajo dolo?ene estetske pomanjkljivosti. Takšna je recimo diše?a balzaminka (Tanacetum balsamita). Nekatere lahko priklju?imo strnjenim nasadom manjših grmovnic, ker tudi sicer sodijo nekam vmes med grmovnice in trajnice. So namre? polgrmi. Takšne so razne sivke (Lavandula) in žajblji (Salvia). Nekatere so pritlikave rasti in jih lahko vklju?ujemo v skalnjake. Takšni so razni timijani (Thymus), pritlikave sorte dobre misli (Origanum) in majaron. Nekatere imajo tako mo?no rast, da jih lahko sadimo kot posamezne posebej atraktivne osamelce. Takšna je recimo rabarbara (Rheum ). Zelo visoko rasto?e dišavnice, kot so luštrek (Levisticum officinale) ali ajbiš (Althaea officinalis), obi?ajno posadimo nekam ob rob ali celo ob oporo, da ne motijo drugih. Tiste, ki se s podzemnimi pritlikami mo?no razraš?ajo v okolje, n.pr. razne mete, pisanolistna, okroglolistna, nagubanolistna, maroška, poprova in druge, sadimo na izolirano mesto, da se ne vraš?ajo med druge nekontrolirano.
Tudi med zdravilnimi rastlinami so takšne, ki uspevajo lepše v senci, kot na soncu. Takšne so recimo sladka koreninica (Polypodium vulgare) ali plju?nik (Pulmonaria officinalis). Precej vlažno rastiš?e zahteva baldrijan (Valeriana) in še katera, druge imajo spet rajši odcedna tla. Nekatere pa so tudi mo?virske, kot recimo kolmež (Acorus calamus).
Skratka, tako kot za druge trajnice, tudi za dišavnice, zeliš?a in zdravilne rastline velja, da so med njimi tudi takšne z ekstremnimi potrebami in zahtevami, velika ve?ina pa je zelo nezahtevnih in dolgoživih, zato z njimi v vrtu obi?ajno ni nobenih problemov, ?e jim le nudimo normalno vrtno prst in nekaj prostora.
V vrtu lahko oblikujemo posamezne gredice, ki so namenjene samo dišavnicam, zdravilnim rastlinam in zeliš?em. Takšne gredice lahko v vrtu lociramo ob rob zelenjadnega vrta, lahko pa jih vklju?imo tudi v okrasni ali bivalni vrt. Vsekakor pa tudi za te trajnice in zlasti še za te velja, da jih gojimo brez uporabe pesticidov, da tako ne zastrupljamo svojega bivalnega okolja in zlasti rastlin, ki jih uporabljamo v prehrani.
Jožica Golob-Klan?i?
Slika zgoraj:
Z dišavnicami lahko oblikujemo tudi zelo lepe cvetli?ne grede.
Slika spodaj:
Pisanolistna meta sodi sicer med zelo agresivne, ?e pa jo omejimo je zelo lepa in tudi zelo uporabna.
-----------------------------------------------------------------------------
Avtorica ?lanka Jožica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z možem in h?erko na treh hektarjih že ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.
Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/