V obi?ajnem vrtnoljubiteljskem jeziku pod primulo najve?krat razumemo tisto� cvetlico, ki v razli?nih barvah v rastlinjakih zacveti �e sredi zime ali zgodaj spomladi in jo lahko posadimo na balkon, grob ali v cvetli?no posodo. Lahko pa jo imamo kar v dnevni sobi na mizi. Kupimo pa jo lahko v vsakem vrtnem centru in v vsaki cvetli?arni ter na vseh mestih, kjer le kaj di�i po cvetju. Tu je mi�ljena Primula acaulis. Mi pa danes ne bomo imeli v mislih teh primul, ampak tiste, ki jih ne gojimo v rastlinjakih, pa? pa na vrtovih kot dolgo�ive trajnice.

Tak�ne vrtne trajnice - primule ali jegli?i so raznovrstne. Vsem je skupno, da jih najdemo skoraj izklju?no le v specializiranih vrtnarijah, ki se ukvarjajo s trajnicami in, da sodijo prej med vrtne redkosti, kot pa med pogoste trajnice.Veliko razli?nih vrst in sort je in med seboj se razlikujejo po mnogih lastnostih.

Menda najstarej�a pri nas poznana je zgodaj spomladi vijoli?no cveto?a Primula pruhoniciana, ki je pred mnogimi leti bila vzgojena v znanem ?e�kem botani?nem vrtu Pruhonice, od koder se je �e na za?etku dvajsetega stoletja raz�irila po vsej Evropi. Tudi v na�ih starih vrtovih so jo poznali. Potem pa je, kot mnoge druge stare trajnice, kar nekam poniknila. Tako jo dandana�nji spet na novo odkrivamo. Zelo zgodaj spomladi se pritlehne rozete listja prekrijejo z le nekaj centimetrov visokim �ivobarvnim cvetjem, potem pa gosto listje poskrbi za dovolj hrane za cvetenje v naslednji pomladi. Rada ima v zemlji dovolj vlage in hranil, sicer pa ni zahtevna. Leta in leta lepo uspeva na soncu, kakor tudi v polsenci ali celo v senci pod listopadnim drevjem in grmovjem.

V vrtu marsikdo rad vidi razli?no planinsko cvetje, tudi avrikelj (Primula auricula), ki v naravi raste na kamnitih, son?nih in su�nih rasti�?ih. To je skromna trajnica, le sence in preve? mo?e ne mara. Njegovi zimzeleni povo�?eni sivi listi so zdru�eni v kompaktne rozete, iz katerih pozno spomladi ali zgodaj poleti odganjajo cvetna stebla s po nekaj cvetovi v �ivo rumeni barvi. Puljenja v naravi in prena�anja v vrtove ne prena�a prav dobro, naredimo pa s tem kar nekaj �kode na naravnih rasti�?ih, saj je ogro�ena in zavarovana vrsta. Zato je mnogo bolj smiselno poiskati sadiko v vrtnariji in si tako zagotoviti gotov uspeh.

Pogost po na�ih vrtovih� je tudi tako vrtni avrikelj (Primula x pubescens), ki je na�emu divjemu avriklju podoben, le njegovo cvetje je v najrazli?nej�ih barvah od bele preko ro�nate do modre in rumene in njegovo listje je zeleno in ne sivo, kot pri alpskem avriklju.

Eta�ne primule (Primula beesiana, P. bullesiana in P. bulleyana) so poglavje zase. To so pa? lepotice, ki so med primulami najbolj cenjene. Rade imajo sve�a in hranilna polsen?na ali celo sen?na mesta. Dobro se po?utijo tudi v vla�nih obre�nih rasti�?ih vrtnih bajerjev. Zrastejo mnogo vi�je, kot druge primule, tudi 40-50 cm. Cvetovi pa so razporejeni kot ven?ki v nadstropjih po celi vi�ini ve? deset cm visokih cvetnih stebel. Odpirajo se iz nadstropja v nadstropje postopoma skozi dva ali �e ve? mesecev v rumeni, oran�ni, beli, ro�nati ali rde?i barvi od junija do avgusta. So pa bolj krhke in hude burje nimajo rade. Zato jih sadimo na zavetne lege, kjer jih pred burjo branijo lahko tudi grmovnate kulise, ?e ni druge obrambe. Zanje se pa? spla?a nekoliko potruditi.

Jo�ica Golob-Klan?i?

Slika zgoraj : Primula auricula
Avrikelj v vrtu nas spominja na na�e planine.

Slika spodaj : eta�na primula
Nekoliko bolj zahtevne lepotice - eta�ne primule ali jegli?i nagradijo le tiste, ki jim znajo postre?i.

-----------------------------------------------------------------------------

Avtorica ?lanka Jo�ica Golob-Klan?i?, univ.dipl.ing.hortikulture, v Vitovljah pri Novi Gorici z mo�em in h?erko na treh hektarjih �e ve? kot 15 let vzgaja in prodaja okoli tiso? vrst in sort rastlin. Je ena vodilnih slovenskih strokovnjakov na podro?ju gojenja trajnic in urejanja vrtov.

Oglejte si stran njene specializirane vrtnarije za vzgojo trajnic z zelo bogato ponudbo http://www.trajnice.com/