?eprav tudi pri nas v naravi raste kar nekaj vrst krvomo?nic (geranij), jih v okrasnih vrtovih e pred dobrimi desetimi leti nismo kaj pogosto sre?evali. Izbira na trgu je bila majhna, veljale so za nekam dolgo?asne in premalo karakteristi?ne rastline. Ko pa so pred dvema desetletjema nanje postali pozorni lahtnitelji v Angliji, v Holandiji ter v Nem?iji in vzgojili vrsto zanimivih in kakovostnih kriancev, smo jih ljubitelji okrasnih vrtov kaj kmalu opazili in danes bi brez krvomo?nic v svojih vrtovih prav gotovo kar nekaj pogreali.
Zdaj je na tri?u iz leta v leto ve?ja izbira sort razli?nih barv in odtenkov (?eprav med njimi ni rumenih ter orannih in tudi prav ivih barv ne), velikost odrastlih rastlin je v razponu od 10 do 125 cm viine, listi pa so razli?nih velikosti in oblik in se pri nekaterih sortah tudi lepo jesensko obarvajo.
Tudi razpon njihove uporabnosti je izredno velik. Nekatere sorte uspevajo v skalnjakih, druge so lepe posami?no rasto?e ali pa v drubi z drugimi rastlinami, nekatere pridejo do izraza v obrobkih, druge so razra?ajo?e se pokrovne sorte. Precej sort krvomo?nic raste na son?nih rasti?ih, ker potrebujejo toploto in svetlobo, marsikatera sorta pa najbolje uspeva v polsenci in senci. Nekatere uspeno prenaajo suo, nekaj pa jih raste celo na mo?virnatih zemlji?ih.
Ve?inoma so krvomo?nice za gojenje dokaj nezahtevne rastline, le pri nekaterih sortah za skalnjake je potrebna ve?ja skrb. Nezahtevnost so geranije obdrale od svojih prednikov, ki uspevajo na prvotnih rasti?ih - travnikih, gozdnih obrobkih, v svetlih gozdovih, nakatere vrste pa na son?natih planinskih pobo?jih.
Geranije so praviloma pri nas povsem prezimne. Pozimi nekatere vrste geranij izgubijo svoje liste, druge spet obdrijo vsaj manji del listov. ?e pa je bila zima skromna s snegom, se listi nekaterih vrst geranij obdrijo in ohranijo jesensko barvo vse do pomladi.
Med tistimi zelo redkimi geranijami, ki pri nas niso prezimne, je madeirska krvomo?nica (Geranium maderense), ki zraste v viino in irino do 60 cm, ima zelo lepe, velike liste in obilno rde?evijoli?no cveti. V celinski Evropi jo lahko uspeno gojimo le kot posodovko, razmnoevanje pa je enostavno - s semeni. (V Sloveniji je al skoraj nepoznana in ?e jo imate, prosim, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. )!