"Sen kresne no?i"
Prihaja ?as poletnega solsticija, poletnega son?nega obrata, ?as, ko se za?ne poletje. Poznate reklo: "O kresi se dan obesi"?
Beseda solsticij prihaja iz latin?ine: sol=sonce, sistere=stati. To pomeni, da sonce takrat obstane na skrajni severni to?ki na obzornici, potem pa spremni smer gibanja. (Na zimski solsticij, 22. decembra, dosee skrajno juno to?ko.) Dan je najdalji in no? najkraja. To je od 21. do 23. junija.
e nai davni predniki so opazovali, da vse spremembe na nebu potekajo v ponavljajo?ih se ciklih in da vplivajo na ivljenje na Zemlji. Poznavanje zakonitosti menjavanja letnih ?asov je bila posebno pomembno, ko je ?lovek postajal poljedelec.
Sonce, kot najmo?neji naravni vir svetlobe in toplote, je imelo v vseh mitologijah pomembno vlogo. Tudi najstareja praznovanja pri Starih Slovanih so bila povezana z njim. Po starem poganskem izro?ilu je bila "Kresna no?" eden najve?jih ognjenih praznikov. Kurili so kresove, plesali, peli okoli njih, gnali ivino skozi ogenj, hodili po erjavici, pepel trosili po poljih.. Verovali so, da ima ogenj nadnaravno, o?i?evalno mo?.
Rastline, nabrane na Kresno no?, imajo magi?no mo?. opke ivanj?ic, ipka, kopriv, pelina, praproti so obeali okoli domov za za?ito. Posebno mesto je imelo praprotno seme, ki te lahko napravi nevidnega Mogo?e se spla?a poskusiti. ?e pa dobite na Kresno no? praprotno seme v ?evlje, razumete ivalsko govorico. In veste kaj najbr pripovedujejo? Ljudje, zbudite se vendar in bolj ?uvajte nao naravo!