Rada prelistam vse, kjer so vsaj malo omenjene roe, v revijah in na spletnih straneh. Posebno poleti, ko je zaradi po?itnic ve? ?asa. Uivam ob gledanju lepih fotografij, prebiranju dobro napisanih ?lankov, si skuamzapomniti ?im ve? koristnih nasvetov in novih idej.V?asih pa naletim tudi na kaj takega, kar me zmoti. Kot, na primer, tole:
V uvodniku 5.t. Roe & vrt (maj 2008) lahko preberemo: ?e pa bi nekdo dejal, da smo tudi narod tatov, oziroma tatinski narod, bi bili najbr zelo ualjeni in jezni. Zakaj o tem sploh razmiljam, ?e pa sploh ni res.
Zato, ker smo edini narod na svetu, ki goji prepri?anje, da najbolje raste rastlina, ki jo izmaknemo, torej ukrademo. Narod, ki ima navado, da se za podarjeno rastlino ne zahvali, celo ve?, to e posebej poudari, ?e, da mu sicer ne bo uspevala.Takno splono prepri?anje velja na vseh koncih Slovenije in je drubeno sprejemljivo. Mar res? Mar ni ?udno, da se rastline bohotijo v vseh deelah sveta, ?etudi se zanje zahvaljujejo. Zaradi taknega prepri?anja bi morali biti najve?ji tatovi rastlin Anglei, Nizozemci, Francozi in tako naprej, po vrsti. ?udno je, da e noben strokovnjak s podro?ja psihologije ali sociologije te nae lastnosti ni vklju?il v svoje raziskave, kajti njeni rezultati bi bili zagotovo zanimivi in edinstveni.
Zakaj piem o tem ele zdaj, boste vpraali. Zato, ker je razlika, ali izginevajo samo vri?ki posameznih rastlin ali, kakor v zadnjem ?asu sliim od razli?nih lastnikov vrtov, tudi ve?je, dragoceneje rastline. Ukrasti velik, e vrasel okrasni bor, oziroma celo ve? borov, niso ma?je solze. Izkopati rastlino, ko ne cveti in v taknem stanju ni ni? posebnega, ko pa cveti, je nekaj edinstvenega, pomeni, da je tatinska sraka natan?no vedela, po kaj je prila na vrt. Kraje vrtnic in grmi?kov ter celo spomladanskih ?ebulnic so vse pogosteje in celo pokopali?a niso ve? varna pred roparji posebne vrste.
Kaj nam je storiti? Za za?etek bi bilo lepo, ?e bi se za?eli za podarjene rastline zahvaljevati. Bo hvala ali hvala lepa kar dovolj. ..
Zakaj me je to pisanje zmotilo? Ve? razlogov imam za to:
(1) Nepoznavanje ali slabe poznavanje pomena in izvora teh vra, ki so doma v nekaterih predelih Slovenije:
Smo Slovenci res nehvaleen in slabo vzgojen narod z osiromaenim besednjakom, (Tako nekateri razmiljajo tudi v svojih pisanjih na spletu.),ker del ljudi za podarjene roe ne re?e: hvala ali hvala lepa, ampak izgovori zgoraj omenjeni stavek: Za roe se ne smem zahvaliti, (se ne bom zahvalil), ker mi bodo sicer slabo uspevale?
Ne, po mojem, to ne dri.
?e elimo razumeti tako navado, se moramo ozreti v preteklost. V ?as, ko so bili nai predniki e ?isto povezani z naravo: ko so se znali pogovarjati z ivalmi in s kamni. ko je v gorski votlini prebivala ajdovska deklica, v rekah in gozdovih pa so iveli duhovi. ko je grmenje bilo glas jeznega boga. Ko so e trepetali, da bo sonceza vedno ugasnilo. Ker si niso znali razloiti ivljenja in razli?nih pojavov, so v vsem videli nadnaravne sile, ki so jih ?astili. V negotovosti in strahu so tudi verjeli, da si jih lahko vsaj delno podredijo, na?rtno z magijo in nena?rtno s praznoverjem (vraeverjem). Le to obsega: izogibanje vedenja, ki bo prineslo nesre?o; obrede, da bi z njimi dosegli nek cilj; prerokovanje, branje in razlaganje znakov.
Gre za na?in miljenja in delovanja, ki so mu znanstvena spoznanja razrahljala in izni?ila duhovno podlago. Delno je opu?en, delno pozabljen, ve?ji ali manji drobci pa so se ohranili v narodnih obi?ajih in navadah. Vrae so preivele po ustnem izro?ilu. Uporabljamo jih, ?eprav se ne zavedamo ne pravega pomena in ne izvora. Kako pa si lahko razloimo vrao, da se za podarjeno cvetje ne smemo zahvaliti? Tudi ta vraa naj bi izvirala iz poganskih ?asov, ko so ljudje verjeli, da sre?e, lepote, zdravja , bogastva in drugih dobrin ni dobro in priporo?ljivo poudarjati in hvaliti. Bogovi bi lahko sklepali, da so se smrtniki prevzeli napuha in jim elijo postati enaki. Boje? se zavisti in ma?evanja bogov, so si ljudje mislili, da kae mol?ati o dobrih stvareh, ne pa bogov glasno opozarjati nanje.Torej, za cvetje, ki je vedno bilo v veselje bogov in ljudi, se ni dobro zahvaliti Tudi za drugo vrao se skriva podobno ozadje. Se vam zdi to razumljivo in sprejemljivo? Meni se zdi.
(2) Pretirano posploevanje:
Po pisanju v uvodniku, (in tudi po razmiljanju nekaterih drugih), lahko sklepam, daSlovenke in Slovenci uporabljamo le omenjena inkriminirana stavka. Pa je res tako? Po izkunjah vem, da se zahvaljujemo, (ali se ne zahvaljujemo), na razli?ne na?ine in tudi isti ?lovek ne kae hvalenosti vedno enako. Eni re?emo hvala ali hvala lepa; drugi, v?asih tudi malo v zadregi, omenjeni stavek, ( Ali ni to v resnici zahvala? Bi ?lovek sploh toj rekel, ?e ne bi v sebi ?util hvalenosti?); tretji se toplo nasmehnemo,lepo pogledamo,poljubimo.ali re?emo kaj ?isto svojega. Jaz vedno vem, kdaj drugega razveselim. Bolj kot besede mi to povedo njegovo vedenje, izraz na obrazu, barva glasu. Ali vam ne? In ve? so mi ta pestrost in spontanost in iskrenost in svobodnost izraanja. Ali vam tudi?
(3) Moralni predznak:
Da mora roo ukrasti, ?e ho?e, da bo lepo rasla, so nekdaj, na primer, verjele enske v okolici Kobarida. Trgale so vri?ke rastlin pri tistih hiah, kjer so mislile, da jih nih?e ne vidi.
Ali res menite, da v dananjem ?asu ljudje, ki ukradejo cele grme ali druge dragocene rastline in jim celo pokopali?e ni sveto, verjamejo v to vrao? Je vraa kriva, da s svojim sporo?ilom ljudi zapelje v taka kriminalna dejanja? Ne, mislim, da je to odraz ne?esa ?isto drugega. Trdim, odgovoren je ?lovek, ne vraa. Kaj pa pravite vi?
(4) Tenja po spreminjanju sveta, oprostite, Slovencev:
Spraujem se, ali je naa naloga, da ostanke ljudskega verovanja odpravljamo in pometemo v pozabo. Je potrebno apelirati na nao zavest, da bi uporabljali le besedice hvala in hvala lepa? Ne. Prepri?ana sem, da je nae poslanstvo samo: pomagati razumeti. Vrae so namre? ivi del?ki razmiljanja naih prednikov. ?e jih prav razumemo, lahko z njimi osvetlimo ?loveko zgodovino. Spoznamo lahko miselne procese prednikov in hkrati tiste dananje, ki imajo izvor v preteklosti. Vrae so del narodnega bogastva.
P.S.:Ta verovanja niso zna?ilna samo za Slovence. Po mnenju strokovnjakov izhajajo iz skupne indoevropske dedi?ine. Stavek: Za roe se ne smem zahvaliti, ker mi potem ne bodo dobro uspevale, uporabljajo tudi drugi narodi. Zato, v nasprotju z avtorico uvodnika, menim, da nobena raziskava te lastnosti slovenskega naroda ne bi razkrila posebno zanimivih in edinstvenih rezultatov.
Polona Jamnik
(vira:Damjan Ovsec: Vraeverje sveta, Rado Rade?ek: Slovenske ljudske vrae)