200 let Botani?nega vrta
Ljubljanski botani?ni vrt je bil ustanovljen leta 1810, v ?asu Ilirskih provinc, kot Vrt domovinske flore v okviru visoke ole. Naa drava bo ?astitljivi jubilej posebej obeleila z izdajo spominskega kovanca za 2 evra.
Pohvaliti je odlo?itev Slovenije, da bo letonji kovanec posve?en tej obletnici, kajti drava lahko izda spominske kovance le ob enem dogodku na leto. Kovanec bo pla?ilno sredstvo v vseh dravah ?lanicah evroobmo?ja. Botani?ni vrt v Ljubljani na dananjem mestu deluje e vse od leta 1810. V ?asu Ilirskih provinc, je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore v okviru visoke ole (cole Centrale). Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773-1844), ki je bil njegov prvi ravnatelj, hkrati je bil predavatelj za naravoslovje in botaniko na e omenjeni oli. Prvotno je vrt meril 33 arov (919 klafter), imel je letno dotacijo 1000 frankov in sistemizirano mesto vrtnarja s 500 franki letne pla?e. Hladnik se je dela lotil zelo zavzeto. Najprej je zasadil rastline, ki jih je e prej gojil na licejskem vrtu. V inventarnem spisku za leto 1812 navaja e 768 doma?ih vrst, ki rastejo v vrtu.
Hladniku in njegovemu poznanstvu z avstrijskimi botaniki gre zahvala, da se je po obnovi avstrijske oblasti vrt ohranil. Po letu 1822 so ga pove?ali za priblino 16 arov in ga ogradili. Hladnik je v vrtu deloval do leta 1834, ko je vodstvo prevzel J. N. Biatzovsky. V tem ?asu so vrt zopet pove?ali. Od leta 1850 do 1867 je vrt vodil Hladnikov u?enec Andrej Fleischmann (1804-1867). Leta 1843 je izlo njegovo delo "bersicht der Flora Krains" (Pregled kranjske flore). v letu 1889 je Alfonz Paulin (1853?"1942), ki je vodstvo vrta prevzel le tri leta prej, za?el izdajati seznam semen (Index seminum). Na osnovi tega seznama je navezal stike z 78 vrtovi po Evropi. V letih 1901 do 1936 je izhajala njegova znamenita herbarijska zbirka kranjske flore - Flora exsiccata Carniolica.
Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze (1919) je vrt e leta 1920 priel pod njeno okrilje, kjer deluje e v dananjem ?asu v okviru Oddelka za biologijo Biotehnike fakultete.
Po drugi vojni, leta 1946, je vrt v ?asu vodstva Joeta Lazarja, doivel pove?anje na 2,35 ha in dobil je prvi rastlinjak. Njegovo delo je nadaljeval Vinko Strgar (1967 ?"1992). Zaradi iritve ceste se je povrina vrta pozneje zmanjala na 2 ha. Prilo je do odlo?itev o ureditvi novega vrta v okviru Biolokega sredi?a pod Ronikom, nasproti ivalskega vrta, ki al e vedno ni uresni?ena.
Leta 1991 je bil obstoje?i vrt zavarovan kot spomenik oblikovane narave na lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika dravnega pomena. Velja za najstareji botani?ni vrt v jugovzhodnem delu Evrope. V evropskem merilu spada med srednje stare vrtove. Glede na to, da e 200 let deluje na istem mestu, ga to uvr?a med pomembneje stare evropske vrtove. Mnoge stareje je kar nekajkrat v njihovi zgodovini doletela selitev.
(Vir: spletna stran Botani?nega vrta v Ljubljani, http://www.botanicni-vrt.si/)
Zadnjič posodobljeno (Ponedeljek, 14 Marec 2011)