Si �elite raznobarvnih trajnic, ki pri?nejo cveteti konec maja in v juniju, vi�ek cvetenja je julija, pozne sorte cvetijo v avgustu,pri sortah, ki pocvitajo,pa je nekaj cvetov vse do prve jesenske slane?

Bi radi imeli in ob?udovali barvite trajnice, primerne tako za obrobke in cvetli?ne grede manj�ih vrtov (manj�e sorte s cvetnimi stebli od 25 do 60 cm) kot za ve?je in velike vrtove pa tudi za javne nasade (sorte z ve?jimi cvetovi in s cvetnimi stebli od 60 do 130 cm)? Ali pa ste med tistimi mnogimi, ki za vrt nimajo dovolj ?asa, in si zato �elite trajnic, ki so nezahtevne in je z njimi malo dela, ki vsaj pet let, nekatere sorte tudi deset let in ve?, hvale�no rastejo in cvetijo na istem mestu?

Take trajnice so maslenice!

Maslenice (latinsko. Hemerocallis) spadajo med lilijevke. V naravi je poznanih le 22 razli?nih vrst maslenic, katerih prvotna movina je ve?inoma Azija. Pri nas naravi najdemo le rumeno maslenico (Hemerocallis flava). Njena maslena barva je dala slovensko ime celotnemu rodu teh trajnic.V vrtovih pa po vsej Evropi �e ve? stoletij raste ope?natorjava Hemerocallis fulva. Cvetovi obeh teh maslenic so nekoliko podobni cvetovom nekaterih lilij, zato maslenice ponekod imenujejo tudi lilijan ali enodnevne lilije (nem�ko Taglilie in angle�ko Daylily).

Rastline imajo v zemlji gomoljasto odebeljene korenine. Listi so ozki, jermenasti, pri nekaterih kri�ancih pa me?asti. Rastejo �opasto, so elegantno pove�avi in rastlini v lep okras. Na primerno mo?nih in razvejanih steblih, ki ne potrebujejo nikakr�ne opore, se razvije mno�ica popkov, ki se v ?asu cvetenja razcvetajo dan za dnem. Posamezen cvet cveti en dan. Ker pa je v dobro razra�?eni rastlini lahko ve? kot deset (tudi do 50) cvetnih stebel, vsako steblo pa ima mno�ico popkov, cvetenje posameznih sort lahko traja tudi ve? kot mesec dni - vsak dan z novimi, sve�imi cvetovi.

Ker so maslenice nezahtevne rastline (rastejo skoraj na vsakih tleh ter od ljubiteljskih vrtnarjev ne zahtevajo kak�ne posebne nege) in zaradi njihovega navdu�ujo?ega cvetenja,�so gojitelji �e pred desetletji pri?eli maslenice mno�i?no kri�ati in dosegli neverjetne uspehe: cvetovi so vseh mo�nih barv, odtenkov in kombinacij (razen ?iste modre barve), velikost ?edalje lep�e oblikovanih in kvalitetnej�ih cvetov je v obsegu od 5 pa vse do 25 cm, temu primerna je vi�ina cvetnega stebla od 30� do 130 cm.� Doslej je bilo v svetu registriranih� �e 50.000 kri�ancev maslenic, najve? iz ZDA. Ker je v ZDA po teh rastlinah veliko povpra�evanje, so se gojitelji potrudili in� na tr�i�?u je zdaj vsaj 12.000 razli?nih sort. Zanimive so cene: obi?ajna cena za sadiko starej�e sorte je od 3 do 10 dolarjev, najnovej�i uspe�ni kri�anci pa so prva leta tudi po 200 dolarjev in ve? za sadiko. Evropske cene ne zaostajajo.

Prvi registrirani kri�anec smo Slovenci dobili na prelomu tiso?letja. �lahtnitelj Izidor Golob je pri Ameri�ki zvezi AHS registriral sorto Simple Unua, lilastoro�nato diploidno maslenico s cvetovi velikosti 13 cm.�Zdaj je novih slovenskih kri�ancev, registriranih in neregistriranih, v na�ih vrtovih �e precej, kar nekaj razli?ic cveti tudi v avtorjevem vrtu.