V?asih rastlini re?emo enodnevna lilija ali celo enodnevnica, vresnici pa se njeno cvetje odpira nekaj poletnih tednov.
V bodo?nost in ne v enodnevnost so seveda usmerjeni vsi lahtnjiteljski napori v odbiri vedno novih in e lepih sort.
?isto slovenske maslenice
Za?etki gojenih lepotnih ali druga?e zanimivih in koristnih rastlin so vedno v naravi. Tako je vrsta Hemerocallis lilioasphodelus zastopana v slovenski samonikli flori in prav po njenem rumenem cvetju se je uveljavilo doma?e ime maslenica. Strokovno rodovno ime pa izhaja iz gr?ine in je sestavljeno iz dneva in lepote (hemera + kallos). Omenjena vrsta raste pri nas po vlanih gozdovih in po obvodnih pe?enih nanosih ter je zaradi redkosti zavarovana. Prav slovenske pa so tudi lahtne vrtne sorte maslenic, ki so avtorjev prispevek v e do zdaj zelo tevil?en sortiment. Kot gojitelj in lahtnitelj tega rodu nisem ?isto sam, saj mi dela drubo (menda edini v Sloveniji) kolega izpod Kamnikih planin. Statistiki bi ugotovili, da je trenutno med maslenicami ena slovenska vrsta in doslej e 14 registriranih sort, kar est v letu 2010.
Kako do lepih sort
Vsakdo si lahko za svoj vrt kupi tiste sorte maslenic, ki so na voljo, seveda ?e to ho?e in zmore. Tudi pri nas pridelovalci ponujajo zelo lepe sorte po zmernih cenah, v belem svetu pa je trenutno zgornja meja za enostavno sadiko kar nekako pri 300 evrih. Z zbirateljstvom torej ni ale. Pametno je biti nekoliko skromneji v cenovnem okvirju sicernjih trajnic, zato pa ni narobe, ?e pokukamo za morebiti pretirano skrivnostno lahtniteljevo zakulisje. V resnici je ob nekaj sre?e potrebno za ustvarjalni uspeh predvsem znanje in delo. Klasi?na lepota enobarvnih sort maslenic z bolj ali manj irokimi tepali je e vedno cenjena. Prav iz njih se je razvila posebna skupina sort s pajkasto ozkimi ali druga?e nenavadno oblikovanimi in zasukanimi cvetnimi listi in nekateri lahtnitelji zasledujejo izklju?no takno nenavadno oblikovanost. Velika ve?ina dananjih lahtniteljev pa i?e kar najbolj temno krlatno barvo, najbolj modro cvetje, najizraziteje barvne kontraste v cvetju. Nekakna moda sicer upotevanja vredne lepote so sorte, pri katerih so cvetni robovi bogato nagubani ali nazob?ani, pogosto v druga?ni barvi kot je ve?ina cvetnega tkiva. Mnoge od teh sort so nastale v bistveno druga?nih gojitvenih pogojih Floride (tudi www.kinnebrewdaylilygarden.com in www.petitdaylilies.com) in se zato pri nas vse od kraja ne izkaejo prav posebno.
Iz zgodovine v sodobnost
Doslej doseene izboljave se med sortnimi lastnostmi ne omejujejo zgolj na pestrost mnogih barv, kjer vepleno rumena tekmuje s citronsko zlato, oranna se spogleduje z okrom lon?evine, ronata se nadaljuje do temnega karmina. Obstaja e kopica barvnih razli?ic in tudi precej kombinacij z robovi in o?esi v sredini cvetov ali kontrastno obarvanimi cvetnimi grli.. Pravcati razmah v gojenju in lahtnjenju maslenic je nastal ele po drugi svetovni vojni, najprej seveda v ZDA. Ena prvih specializiranih razstav je bila julija 1946 v mestu Shenondoah v dravi Iowa. Takrat je bilo ustanovljeno drutvo Midwest Hemerocallis Society s komaj 757 ?lani. e ?ez tri leta je bilo zanimanje za maslenice tako veliko, da so se zanesenjaki v?lanjali iz vseh ZDA in tudi z drugih delov sveta in takrat so drutvo preimenovali v dananje American Hemerocallis Society (AHS, www.daylilies.org), kateremu se je za nekaj dolarjev letne naro?nine gotovo vredno pridruiti. Drutvo med drugimi dejavnostmi vodi mednarodni register sort maslenic (www.daylilydatabase.org), kjer najdemo tudi doslej priznanih tirinajst slovenskih sort. Pomembna evropska organizacija, ki pokriva to podro?je na tej strani oceana se skriva pod naslovom www.hemerocallis-europa.eu. Tam je mogo?e najti e mnoico koristnih podatkov in napotkov za gojitelje in zbiratelje, ki so bistveno uporabneji kot oni z drugih celin. V galeriji na tej spletni strani je na voljo obilica slik maslenic, dodani pa so tudi podatki o lahtniteljih eden med njimi je Slovenec!
Prakti?ne posebnosti
Odbranke za razrast potrebujejo svoj ?as in tudi zato sadike novosti niso ravno poceni. Toda le z delitvijo se prenaajo vse zna?ilnosti do najmanje podrobnosti. Poslovno pohlepni vrtnarji so se zatekli tudi k tkivnim kulturam, a se je izkazalo, da pri laboratorijskem razmnoevanju maslenic nadpovpre?no prepogosto prihaja do neelenih sprememb. Zato je klasi?na vegetativna delitev e najbolja in to v svojih ponudbah vse pogosteje poudarjajo solidne vrtnarije s trajnicami. Kroni?ni nerga?i re?ejo, da cvet maslenic cveti le en dan, pravi?ni opazovalci pa dodajo, da v lepoti vedno znova se porajajo?ih cvetov uivamo tedne dolgo. Dobro razvita skupina odene mnogo cvetnih stebel in na vsakem je vsaj deset ali petnajst cvetnih zametkov, pogosto znatno ve?. Sam sem na enem steblu natel e po 40 cvetov, drugi pa poro?ajo o e ve?jih rekordih. To je lepota za vrt in dobrota na kroniku. Tako cvetje kot listje je namre? uitno, kot prikuha ali ocvrto. Uporaba cvetja, listja in gomoljastih korenin nekaterih vrst ima v azijski kulinariki e dolgo tradicijo. Suho cvetje prodajajo na trnicah tako kot pri nas suhe gobe in tudi uporaba je podobna. Liste maslenic uporabljajo pri gradnji nekaterih tipov tradicionalnih bivalnih ko? v kitajski provinci Yunnan, ponekod na Tajvanu in tam okrog.
Besedilo je povzeto iz daljega sestavka avtorja Izidorja Goloba, fotografije: Izidor Golob (oboje: december 2010)