?lovek že od nekdaj ob?uduje in iš?e nenavadne stvari in temu se niso izognile niti rastline. Danes navdušeno ustvarjamo zasaditve, ki ne temeljijo samo na cvetju, pa? pa tudi na raznolikih listih, katerim je že kar nekaj ?asa posve?eno veliko pozornosti. Naj omenim samo parkovne zasaditve s pisanolistnimi koprivami Solenostemon, rde?elistne bukve, rumeni iglavci ter še bi lahko našteval.?eravno so teksture pomembnejše, mnoge veliko bolj prepri?a nenavadna obarvanost nekaterih kultivarjev.
Mnogo sort, ki se kot po teko?em traku pojavljajo v zadnjih desetletjih, navdušuje z neverjetnimi barvami listov. Zmagovalke v tej kategoriji so zagotovo okrasne koprive Solenostemon ter iskrivke Heuchera hy., saj ti dve skupini pokrijeta vsaka zase skoraj ves barvni spekter. Zdi se skoraj neverjetno, da je iz sicer bolj ali manj zelenih vrst nastala ognjeno rde?a, oranžna, rumena, siva, skoraj ?rna, rjava,…rastlina. Velik del pojasnila leži v genetskih napakah. ?e odmislimo majhen delež tistih, ki so gonilo evolucije, so z vidika nadaljevanja vrste ve?inoma nezaželene, saj mnogokrat zmanjšujejo konkuren?nost organizma, kar pa je zanj ponavadi pogubno. To je tudi razlog, da je sre?evanje s pisanolistnimi rastlinami v naravi, izvzete so tiste, katerih je pisanost lastnost vrste npr. navadna ciklama Cyclamen purpurascens, redko.
Do pojava belih predelov npr. pri številnih hostah pride zaradi popolne odsotnosti barvil na dolo?enih delih lista. Kadar ni prisotnega zgolj zelenega barvila klorofila, pridejo do izraza druga barvila kot so karotenoidi in ksantofili. Rezultat takega stanja so rumeni, oranžni, v primeru zgolj zmanjšane koli?ine klorofila pa svetlo zeleni listi. Lep primer oranžne obarvanosti je iskrivka Heuchera 'Caramel', rumeno zelene meši?kar Physocarpus opulifolius 'Dart's Gold' in povsem rumenih predelov hosta Hosta 'Wide Brim'.
Rožnati, rde?i in vijoli?ni odtenki so posledica barvil antocianov. Svetlejši odtenki prav tako pridejo do izraza zaradi manjše koli?ine klorofila vendar pa je tu zgodba lahko tudi obratna. V primeru vijoli?nih in skoraj ?rnih listov gre za prevlado antocianov nad sicer normalno koli?ino klorofila. Predstavniki tovrstne obarvanosti so zagotovo rde?elistne bukve, sorte javorjev, meši?karjev, rujev, številne sorte plaze?ega skre?nika Ajuga reptans ter zelo razširjena in poznana sorta iskrivke 'Palace Purple'.
Kaj pa sivi listi? Morda boste presene?eni, ko boste prebrali, da siva barva listov oz. tkiv, ki jih sestavljajo, ne obstaja. Siv izgled je posledica razli?nih prilagoditev rastlin na okoljske razmere. Volnati ?išljak Stachys byzantina je na gosto pokrit z dla?icami oz. trihomi, ki ga varujejo pred son?no pripeko in izsušitvijo in le-ti mu dajejo siv izgled. Podobno vlogo imajo tudi voš?ene prevleke na nekaterih iglavcih, ki jim dajejo modrikasto siv izgled. Sivkaste pege na listih plju?nika Pulmonaria sp., pa so posledica lomljenja svetlobe, do katerega pride zaradi tanke plasti zraka, ki je ujeta pod povrhnjico.
Mnogokrat nas narava sama preseneti z zanimivimi mutacijami, ki jih je le potrebno razmnožiti in že so na voljo v vrtnarijah. Poleg od narave danih mutacij, ne smemo pozabiti tudi na odbiranje potencialnih kandidatov za nove sorte izmed tiso?e sejancev v številnih žlahtniteljskih hišah. Tako nam je danes na voljo ogromna paleta rastlin, ki ima tako prednosti kot slabosti. Nekatere druga?e obarvane rastline slabše prenašajo direktno sonce in jim je potrebno zagotoviti ravno pravšnjo osvetljenost, da zažarijo v vsej svoji lepoti. Potrebno je omeniti, da ve?ji kot je delež belih ali povsem rumenih predelov lista, manj je klorofila in s tem posledi?no manj fotosinteze. Tako je mnogo teh rastlin po?asneje rasto?ih in so zato v nekaterih primerih tudi nekoliko dražje od svoji »normalnih« sorodnic.
Mnogokrat se predvsem pri grmovnicah zgodi, da požene povsem zelen poganjek. Ker je ta veliko bolj konkuren?en, zaradi maksimalne vsebnosti klorofila, raste bujneje in kvari želen izgled. Taka odstopanja je potrebno pravo?asno korigirati s škarjami, druga?e od naše pisane lepotice ostane bolj malo pisanega.
Umeš?anje tovrstnih rastlin v vrt lahko torej zahteva mnogo ve? previdnosti pri izbiri rastiš?a, ?e pa je naš namen ustvariti lepe in atraktivne zasaditve, nam barviti listi lahko vse skupaj obogatijo, ali pa pokvarijo. Dober estetski potencial posamezne okrasne rastline vsekakor še zdale? ni zagotovilo za uspeh.
Besedilo in fotografije: Matic Sever
www.trajnice-carniola.com