Rod sviš?ev obsega ogromno število vrst, zato sem se tokrat odlo?il pisati o ožji skupini, ki jo imenujemo tudi acaulis. Acaulis v latinš?ini pomeni brezstebelni, kar nam že da slutiti, o katerih vrstah bo tekla beseda. V vrtovih je najbolj razširjen kochov sviš? Gentiana acaulis, ki ga kdaj pa kdaj sre?amo zapisanega tudi pod sinonimom Gentiana kochiana. V omenjeno skupino pa spadajo še Gentiana, angustifolia, alpina, dinarica, ligustica, occidentalis, clusii in froelechii.
Vseh zgoraj omenjenih ne gojim, zato bom pisal le o tistih, ki so v preteklih letih našli dom v mojem alpskem vrtu. Najve? pozornosti bom namenil kochovemu sviš?u, ki je najlažji za vzgojo. Tvori pritlehne blazine povoš?enih, travnozelenih listov, v aprilu in maju pa nas navdušuje z v svetu rastlin edinstveno temno modro barvo. Dobro rastiš?e pa nam daje upanje, da kakšen posamezen cvet ob?udujemo tudi jeseni.Cvetni venec je zvonast z olivno zelenimi progami ter ?rnimi pikami v notranjosti. ?eprav dobro uspeva v skoraj vsaki prsti razen zelo suhi, nekateri poro?ajo, da jim nikakor ne zacveti. Med poznavalci se govori, da so v obtoku o?itno kloni, ki jih nikakor ali pa le stežka pripraviš do cvetenja. Sam nimam teh problemov, saj cvetje skoraj popolnoma prekrije liste. Kot pri drugih gojenih rastlinah tudi pri tej vrsti poznamo kar lepo število sort. Iz radovednosti sem jih že pred ?asom nekaj naro?il v tujini, zdaj pa opazujem razlike ali bolje re?eno podobnosti med njimi. Od sort 'Lempert', 'Maxima Encian', 'Belveder', 'Rannoach' ter varietete undulatifolia dale? najbolj izstopa 'Lempert'. Le-ta ima mo?no skrajšan cvet (merjeno brez peclja: le 4,5cm, medtem ko jih ima ve?ina 6cm), ki je tudi za odtenek bolj temno modro obarvan. Med ostalimi prakti?no ni razlike, le 'Maxima Encian' ima nekoliko manj zavihan rob zraslih ven?nih listov. Najve?je cvetove v dolžini in premeru (6cm, 4cm) imata sorti 'Maxima Encian' ter 'Rannoach'. Obstajajo tudi vijoli?ne in bele razli?ice te vrste. Predvsem za bele pa je znano, da so veliko slabše rasto?e.
Omenjenima sortama z najve?jimi cvetovi se ob bok postavlja tudi Gentiana dinarica dinarski sviš?. Že ime nam pove, da izvira iz Dinarskega gorovja. Po rasti in izgledu mo?no posnema kochov sviš?, a ima za odtenek svetlejše cvetove. Ga pa za razliko od omenjenega ne bomo našli na kislih pa? pa na apnen?astih rastiš?ih.
Eden od simbolov naših gora je zagotovo tudi clusijev sviš? Gentiana clusii, ki je pri nas kar precej pogost. Mnogi ga zamenjujejo s kochovim, a ju z lahkoto lo?imo že po zelenih progah v notranjosti cveta, clusijev jih namre? nima, poleg tega pa ima slednji mnogo bolj ozke zareze med ?ašnimi zobci. Raste na apnen?astih rastiš?ih, kar moramo upoštevati tudi v vrtu. Za gojenje je mnogo težavnejši, saj ljudje poro?ajo, da kaj rad že po prvih dveh letih izgine. Pomembno mu je zagotoviti odcedno, son?no, a nikdar povsem presušeno rastiš?e na soncu. Ker tudi to ve?inoma ne reši problema, nekateri strokovnjaki trdijo, da moramo upoštevati tudi naravno kompeticijo, saj rastline v naravi nikoli ne rastejo same zase. Clusijev sviš? naj bi uspešno rasel, kadar je vsaj delno preraš?en oz. obraš?en s kakšno drugo rastlino, ki se prepleta med njegove korenine ter ga delno sen?i. Sam sem to metodo preizkusil z novozelandsko bekico Luzula ulophylla in z rezultatom sem zadovoljen, saj je omenjeni sviš? bujno cvetel že tretje leto.
Ozkolistni sviš? Gentiana angustifolia izvira iz JZ Alp in je od vseh omenjenih še najmanj bahav. Cvetovi so nekoliko manjši, venci pa ožji od dosedaj opisanih. Rastlina je dobro raš?ava, a me do sedaj ni nikoli obdarila s tako množico cvetov kot kochov sviš?.
Gojenje
Po lastnih izkušnjah sode?, vsi našteti sviš?i poleg son?nih rastiš? precej dobro uspevajo in cvetijo tudi na mestih, ki so del dneva zasen?eni. Ker slabo prenašajo dolgotrajno sušo, jih je priporo?ljivo ob?asno temeljito zaliti, ob sajenju pa jim dodamo nekaj starega komposta ali listavke. Predvsem za bolj bujno rasto?e, kot je kochov sviš?, je pomembno redno razsajanje in po možnosti presajanje na drugo mesto. Po treh do štirih letih rastlina ni ve? tako vitalna in slabše cveti.
Razmnoževanje
Omenjene vrste najlažje razmnožimo z deljenjem. To je najbolje po?eti zgodaj spomladi ali po cvetenju. Paziti moramo le, da imajo lo?ene rozete vsaj kakšno koreninico, druga?e se bodo po vsej verjetnosti posušile.
Lahko se lotimo tudi setve, ki pa zahteva veliko ve? znanja ter predvsem potrpljenja. Za substrat pripravimo mešanico šote, listavke, vrtne zemlje in precej finega peska, seme pa le rahlo prekrijemo s tanko plastjo zelo drobnega kremen?evega peska. Seme zelo nerado kali, ?e ni bilo dobro stratificirano (izpostavljeno temperaturnim spremembam, ki zajema temperature med 0oC in 5oC). Okrepljene sejance je potrebno red?iti in presajati ter jih zaradi po?asne rasti vsaj še eno sezono ?uvati v lon?kih.
Zasaditve
Ker so opisani sviš?i nizki in tipi?ni predstavniki alpske flore, ni potrebno posebej pisati o tem kako lepo se podajo v skalne vrtove. Možnost kombiniranja z drugimi cveto?imi rastlinami je ogromno, rad pa bi izpostavil uporabo nizkih okrasnih trav in šašev, ki doprinesejo k zanimivemu in predvsem naravnemu videzu skalnih zasaditev.
Lonci so manj primerni, uporabimo pa jih lahko le za del sezone, da si v ?asu cvetenja sviš?e prinesemo tik pred o?i na vidno mesto. Sam sem jeseni zasadil okenska korita s sivo ov?jo bilnico, skorjastim kamnokre?em, homulicami, spomladanskim jegli?em ter kochovim sviš?em. Ta bolj ali manj alpska družba me je celo pomlad razveseljevala s pestrostjo barv in oblik.
Besedilo in fotografije Matic Sever
www.trajnice-carniola.com