V Sloveniji so žafrani zelo pogoste in navadne spomladanske cvetlice. Marca, ko v nižinah zima prvi? popusti, se skozi odtaljena tla takoj prebijejo vrši?ki listov in cvetni popek – rastlina nad zemljo ne razvije stebla.
Spomladanski žafran (Crocus vernus) se navadno razcvita v velikih množinah, v katerih so med primerki majhne barvne razlike. Navajeni smo, da so žafrani vijoli?aste oziroma lilaste barve. V cvetu je šest ven?nih listkov zrastli tako, da se spodaj združijo v cev. Cvet vodi do gomolj?ka v zemlji in po cevi iz gomolj?ka rastejo tudi brazda pesti?a in prašniki.
Poleg vijoli?astega žafrana je v Sloveniji samonikla nunka ali beli žafran (Crocus albiflorus). Njegov cvet je nekaj manjši, s cvetnim odevalom krajšim od treh centimetrov in pol. Pomladanski žafran in beli žafran v?asih rasteta na istem rastiš?u, v nekaterih primerih so med njima tudi vsi možni postopni prehodi. Ker se o?itno križata, nunko v novejšem ?asu obravnavajo samo kot podvrsto navadnega pomladanskega žafrana. Izgubila je status samostojne vrste, kar se je odrazilo na znanstvenem imenu, ki se zdaj glasi Crocus vernus subsp. albiflorus. Osnovna, vijoli?asta oblika se sedaj imenuje Crocus vernus subsp. vernus.
S tem pa zadreg ni konec. V populacijah podvrste Crocus vernus subsp. vernus je mogo?e najti beline (albino primerke) z enako belim cvetov, kot ga imajo nunke. Za zanesljivo lo?evanje med podvrstama je treba pogledati v cvet: ?e so prašniki daljši do pesti?a, je nunka; ?e so prašniki krajši od pesti?a, ja navadni žafran.
Na fotografijah so tri barvne razli?ice pomladnega žafrana (Crocus vernus subsp. vernus) iz iste populacije ne Dobr?i. Posebno zanimivi so prižasti cvetovi, ki spominjajo na vrtne krokuse, ?eprav so tisti vzgojeni iz sredozemskih vrst.
V cvetu navadnega pomladnega žafrana (Crocus vernus subsp. vernus) so prašniki krajši od pesti?eve brazde.
.
Bela razli?ica navadnega pomladnega žafrana.
Navadni žafran ima lahko tudi prižast cvet.
Besedilo in fotografija Matjaž Mastnak
(objavljeno v reviji Vrtnar, april 2010)