Na kratko o tem in onem (januar 2011)
FT beljakovina odlo?a o cvetenju
Kako cvetnice natan?no vedo kdaj naj zacvetijo? Znanstveniki imajo tudi na to vpraanje odgovor.
Najnoveje raziskave so dokazale obstoj gena Flowering Locus T (FT) cvetni gen, ki je odgovoren za sproitev cvetenja ob pravem ?asu. Dokazali so, da beljakovina, ki jo dolo?a FT gen, potuje med celicami iz listov v cvetni poganjek, kjer se nahajajo zasnove cvetov. Ta beljakovina, imenovana florigen, je klju?nega pomena za razvoj cvetov ob pravem ?asu.
Philip Wigge, eden od vodilnih raziskovalcev na tem podro?ju, pravi: Upamo, da bo to temeljno razumevanje mehanizma cvetenja uporabno v bodo?nosti za dvig pridelka nekaterih polj?in kot npr. ria, koruze in penice na ra?un pove?anja cvetnih ciklov v enem letu. Po drugi strani pa lahko tudi prepre?imo cvetenje z izklju?itvijo florigena in s tem pove?amo rast biomase polj?in za proizvodnjo goriv. V primeru okrasnih rastlin pa bi lahko podaljali njihovo cvetno sezono.
Bomo v blinji prihodnosti torej sami odlo?ali kdaj in koliko ?asa bo cvetela nam priljubljena cvetnica?
Arkti?ne rastline so dobri popotniki
Najnoveje raziskave kaejo, da so arkti?ne rastline prepotovale dolge razdalje in naselile najbolj odmaknjena podro?ja. Na primeru velese (Dryas octopetala), ki raste tudi na zelo oddaljenem norvekem otoku Svalbard, so ugotovili, da je tja prispela z vetrom ali ledom iz razli?nih, zelo oddaljenih izvornih podro?ji. Uspena naselitev rastline na novem podro?ju pa je bolj odvisna od njene sposobnosti prilagoditve novemu okolju kot pa od razdalje potovanja. Torej za rastline niso klju?nega pomena razdalje temve? njihova sposobnost prilagoditve novemu ivljenjskemu okolju.
Velik korak naprej pri vzgoji rododendronov
kotska vrtnarija Glendoick Gardens je lansirala na tri?e dva rde?elistna rododendrona. Rhododendron Wine and Roses ima ronate cvetove, spodnja stran listov pa je spomladi ronata, ki pozneje preide v rde?o. Listi R. Everred pa so rde?kasto purpurni na obeh straneh, cvetovi pa so temno rde?i. Druga?e kot R. Elizabeth Lockhart obdri omenjeno obarvanost celotno sezono.
Vzgojitveni program vrtnarije Glendoick se je za?el e leta 1986 s ciljem vzgojiti kultivarje s srebrnimi, modrimi oziroma rde?imi listi. Eden od prvih njihovih kultivarjev je bil R. Bluecalyptus z modrosivimi listi.
Kalitev prastarih semen
Roelof van Gelder je v arhivih znanega anglekega vrta Kew nael 40 zavitkov semen, starih 203 leti. Slednji so pripadali nizozemskemu trgovcu Janu Teerlink, ki je verjetno semena dobil na rtu Dobre Nade 1803, ko je plul, natovorjen s ?ajem in svilo iz Jave in Kitajske. Semena so vklju?evala 32 razli?nih rastlinskih vrst, katerih kalitev je bila odvisna od ognja. Zato je bilo potrebno sedaj, pred kalitvijo, nekaterim semenom odlu?iti trdoivo koico, druga semena pa so bila obdelana z dimom. Semena so po 203 letih vzkalila.
Dosedanjih trditev o kalitvi prastarih semen znanstveniki niso jemali resno, dokler se niso za?eli pojavljati znanstveno utemeljeni ?lanki, v katerih je bila starost semen ugotovljena
z ogljikom, znanstveno priznano metodo.
Medtem ko trditve o kalitvi semen iz pradavnega Egipta niso povsem verodostojne, velja za najstareje, znanstveno dokazano kale?e seme seme lotusa (Nelumbo nucifera), najdeno v jezeru na Kitajskem, ki je vzkalilo leta 1990, seme pa naj bi bilo staro ve? kot 1000 let. V letu 1971 je vzkalilo seme Canna compacta, ki so ga nali v obrednih ropotuljicah. Poro?ila o kalitvi 2000 let starih datljevih semen iz utrdbe Masada v Izraelu in 2000 let starih semen magnolije iz japonskih arheolokih najdi? niso bila znanstveno potrjena.
Ve? trstikovca (Miscanthus)
Vneti opazovalci neobi?ajnih polj?in v Angliji se vse bolj zavzemajo, da se v bodo?e na anglekih poljih pojavlja ve? trstikovca Miscanthus x giganteus. EU je predlagala ukinitev podpore za zasaditve s trstikovcem zaradi sporov z World Trade Organisation. Vendar sre?anje med National farmers Union in EU je prepre?ilo spremembo. To bo opogumilo kmete, da bodo sadili Miscanthus za energijo in biogorivo.