FT beljakovina odlo?a o cvetenju

Kako cvetnice natan?no vedo kdaj naj zacvetijo? Znanstveniki imajo tudi na to vpra�anje odgovor.
Najnovej�e raziskave so dokazale obstoj gena Flowering Locus T (FT) � cvetni gen, ki je odgovoren za spro�itev cvetenja ob pravem ?asu. Dokazali so, da beljakovina, ki jo dolo?a FT gen, potuje med celicami iz listov v cvetni poganjek, kjer se nahajajo zasnove cvetov. Ta beljakovina, imenovana �florigen�, je klju?nega pomena za razvoj cvetov ob pravem ?asu.
Philip Wigge, eden od vodilnih raziskovalcev na tem podro?ju, pravi: �Upamo, da bo to temeljno razumevanje mehanizma cvetenja uporabno v bodo?nosti za dvig pridelka nekaterih �polj�?in kot npr. ri�a, koruze in p�enice na ra?un� pove?anja cvetnih ciklov v enem letu. Po drugi strani pa lahko tudi prepre?imo cvetenje z izklju?itvijo florigena in s tem pove?amo rast biomase polj�?in za proizvodnjo goriv. V primeru okrasnih rastlin pa bi lahko podalj�ali njihovo cvetno sezono.�
Bomo v bli�nji prihodnosti torej sami odlo?ali kdaj in koliko ?asa bo cvetela nam priljubljena cvetnica?

Arkti?ne rastline so dobri popotniki

Najnovej�e raziskave ka�ejo, da so arkti?ne rastline prepotovale dolge razdalje in naselile najbolj odmaknjena podro?ja. Na primeru velese (Dryas octopetala), ki raste tudi na zelo oddaljenem norve�kem otoku Svalbard, so ugotovili, da je tja prispela z vetrom ali ledom iz razli?nih, zelo oddaljenih izvornih podro?ji. Uspe�na naselitev rastline na novem podro?ju pa je bolj odvisna od njene �sposobnosti prilagoditve novemu okolju kot pa od razdalje potovanja. Torej za rastline niso klju?nega pomena razdalje temve? njihova sposobnost prilagoditve novemu �ivljenjskemu okolju.

Velik korak naprej pri vzgoji rododendronov

�kotska vrtnarija Glendoick Gardens je lansirala na tr�i�?e dva rde?elistna rododendrona. Rhododendron �Wine and Roses� ima ro�nate cvetove, spodnja stran listov pa je spomladi ro�nata, ki pozneje preide v rde?o. Listi R. �Everred� pa so rde?kasto purpurni na obeh straneh, cvetovi pa so temno rde?i. Druga?e kot R. �Elizabeth Lockhart � obdr�i omenjeno obarvanost celotno sezono.
Vzgojitveni program vrtnarije Glendoick se je za?el �e leta 1986 s ciljem vzgojiti kultivarje s srebrnimi, modrimi oziroma rde?imi listi. Eden od prvih njihovih kultivarjev je bil R. �Bluecalyptus� z modrosivimi listi.

Kalitev prastarih semen

Roelof van Gelder je v arhivih znanega angle�kega vrta Kew na�el 40 zavitkov semen, starih 203 leti. Slednji so pripadali nizozemskemu trgovcu Janu Teerlink, ki je verjetno semena dobil na rtu Dobre Nade 1803, ko je plul, natovorjen s ?ajem in svilo iz Jave in Kitajske. Semena so vklju?evala 32 razli?nih rastlinskih vrst, katerih kalitev je bila odvisna od ognja. Zato je bilo potrebno sedaj, pred kalitvijo, nekaterim semenom odlu�?iti trdo�ivo ko�ico, druga semena pa so bila obdelana z dimom. Semena so po 203 letih vzkalila.
Dosedanjih trditev o kalitvi prastarih semen znanstveniki niso jemali resno, dokler se niso za?eli pojavljati znanstveno utemeljeni ?lanki, v katerih je bila starost semen ugotovljena
z ogljikom, znanstveno priznano metodo.�
Medtem ko trditve o kalitvi semen iz pradavnega Egipta niso povsem verodostojne, velja za� najstarej�e, znanstveno dokazano kale?e seme seme lotusa (Nelumbo nucifera), najdeno v jezeru na Kitajskem, ki je vzkalilo leta 1990, seme pa naj bi bilo staro ve? kot 1000 let. V letu 1971 je vzkalilo seme Canna compacta, ki so ga na�li v obrednih ropotuljicah. Poro?ila o kalitvi 2000 let starih datljevih semen iz utrdbe Masada v Izraelu in 2000 let starih semen magnolije iz japonskih arheolo�kih najdi�? niso bila znanstveno potrjena.

Ve? trstikovca (Miscanthus)

Vneti opazovalci neobi?ajnih polj�?in v Angliji se vse bolj zavzemajo, da se v bodo?e na angle�kih poljih pojavlja ve? trstikovca Miscanthus x giganteus. EU je predlagala ukinitev podpore za zasaditve s trstikovcem zaradi sporov z World Trade Organisation. Vendar sre?anje med National farmers Union in EU je prepre?ilo spremembo. To bo opogumilo kmete, da bodo sadili Miscanthus za energijo in biogorivo.