Udeleenci predavanja z zanimivim naslovom Cvetana Kamnikega vrha, ki se je odvijalo v Mati?ni knjinici Kamnik, smo bili deleni ?udovitega popotovanja po grapah, gozdovih, panikih, omenjenega vrha oz. gore. Predavateljica Alenka Mihori? se v?asih ni kaj posebno zanimala za rastlinje, se je pa najprej za?ela ukvarjati s fotografijo. Med obiskovanjem Kamnikega vrha je v svoj objektiv ujela tevilne cvetlice, ki jih ni poznala, zato se je za?ela poglabljati v floro in iskati imena posnetih lepotic. Tudi s pomo?jo Botani?nega drutva Slovenije, katerega ?lanica je,si je nabrala ogromno znanja in e okrepila zanimanje za nae avtohtono rastlinstvo.
Predavateljica nam je predstavila obmo?je raziskovanja in razloila, da k veliki pestrosti flore prispeva ve? dejavnikov, kot so raznolike kameninske podlage, velik razpon nadmorske viine od doline do vrha, razli?no vlana tla itd. Vsa ta pestrost se odraa tudi v razli?nih rasti?ih. Na pobo?jih najdemo tako travi?a in resave, gozdove in grmi?a, kot tudi meli?a in kamni?a.
Samo rastlinstvo je bilo predstavljeno sistemati?no po druinah, ki so si sledile po abecedi od a do z. Nabor predstavljenih, lepo pofotografiranih rastlin je bil izredno zanimiv, saj se je predavateljica odlo?ila, da prikae in nekaj pove tako o bolj poznanih, ponavadi tudi bolj vpadljivih roicah, kot tudi o manj znanih in ve?inoma prezrtih posebnostih. Tako smo se navduevali nad intenzivnimi barvami avriklja, spomladanskega svi?a, kamnikega luka, krvavorde?e krvomo?nice, spomladanskega afrana in teloha. Med manj znanimi ali vsaj redkeje opaenimi so bile predstavljene naslednje: navadni lusnec, ki je zajedavska rastlina, sr?astolistna mra?ica, obloplodno pti?je seme, sinjezeleni kamnokre?, lasasta ?rvinka, lisi?je,Ve?krat je gospa Alenka poudarila tudi za?itenost oz. ogroenost posameznih rastlin. Med za?itene spadata tudi dve zlati cvetlici kranjska lilija ali zlato jabolko ter turka lilija ali zlati klobuk. Veliki spomladanski zvon?ek in ?rni teloh sta na tem obmo?ju zelo pogosta, a sta tudi zavarovani vrsti, ju je pa vseeno dovoljeno nabrati za opek v velikosti, kakrnega e lahko drimo s sklenjenima palcem in kazalcem.Med za?itene spadajo tudi vse kukavi?nice, ki so tu bogato zastopane, naj natejem le nekaj predstavljenih: trizoba kukavica, zelenkasti vimenjak, dolgolistna naglavka, navadna kukavica (ki se pojavlja v ve?ih barvnih razli?icah), lepi ?eveljc, ?ebeljeliko in muholiko ma?je uho, zvezdnata, bleda in Fuchsova prstasta kukavica, navadna, temnorde?a ter irokolistna mo?virnica.
Kot e marsikje po Sloveniji al tudi tu ne manjkajo invazivne vrste. Omenjeni sta bili kanadska in orjaka zlata rozga, ki kot gojeni rastlini rasteta po doma?ijah. Neosve?eni lastniki vrtov tako e dodatno omogo?ajo irjenje e tako agresivnih in za tamkajnjo floro kodljivih rastlin.
Predavanje ni bilo pestro samo zaradi dolgega seznama predstavljenih rastlin, pa? pa tudi zaradi tevilnih dodatnih, zanimivih informacij ter celo namigi, kako npr. lo?iti grablji?a od grintavcev, ki so si na prvi pogled po socvetjih skoraj indenti?ni (prvi imajo 4-delne, drugi pa 5-delne cvetove). Da gospa Alenka resni?no ceni vso to botani?nost pestrost, je dokazala tudi s predstavitvijo mnogim o?em "nevidnih" detajlov, kot so cvetovi bukve, macesna, mladih klic drevnine in podobno.Na koncu bi le e omenil njen nasvet, ki nakazuje na neverjetno pestrost in spremenljivost tamkajnje narave, saj svetuje, da se Kamniki vrh obiskuje vsaj vsake 14 dni, ker se v takih intervalih podoba vegetacije menjuje kot slike na filmskem platnu.
Avtor sestavka je Matic Sever, fotografije Branko Novak