Kaj so trajnice?
Trajne rastline. No, to je le del resnice, najprej je potrebno raz?istiti s kakšnim izrazom sploh mamo opravka. Trajnica v botani?nem jeziku pomeni rastlino, ki na svojem naravnem rastiš?u uspeva najmanj 3 leta. V vrtnarskem jeziku pa s trajnicami ozna?ujemo ožjo skupino trajnih vrtnih rastlin, saj ta izraz zajema le zelnate rastline. Ve?ini nadzemni del v zimskem ?asu odmre, znova pa ozelenijo spomladi. Obstaja tudi nekaj takih, ki so zimzelene. Morda bi z uporabo konkretnejšega opisa pripomogli k boljšemu razumevanju, v mislih imam namre? izraz okrasne zelnate trajnice. Mnogi so pri nas že osvojili omenjeno izrazoslovje, se pa še vedno prepogosto zgodi, da v vrtnariji specializirani za vzgojo trajnic stranka vpraša: »Kje pa imate vrtnice in ciprese za živo mejo?«.
?e kdo še vedno nima prave predstave za katere rastline gre, naj naštejem nekaj bolj poznanih: jesenske astre(nebine) Aster sp., ameriški slamnik Echinacea purpurea, vol?ji bob Lupinus hy., hoste Hosta hy., perunike Iris sp., hermelike Sedum sp., ostrožniki Delphinium,…
Raznolikost trajnic
V skupino okrasnih zelnatih trajnic spadajo tudi trajne okrasne trave. V to podskupino so zajete prave trave, kot so kitajski trstikovci Miscanthus sinensis, rušnate masnice Deschampsia caespitosa, hakonske trave Hakonechloa macra, bilnice Festuca sp., stožke Molinia sp., perjanke Pennisetum sp. šašulice Calamagrostis sp. in druge. Pomembni pa so tudi šaši: lasasti šaš Carex commans, Morrow šaš C. morrowii, previsni C. pendula, pti?jenogi C. ornithopoda,… in lo?je.
Vodne in vlagoljubne trajnice lahko razdelimo v ve? podskupin. Klasi?en predstavnik vodnih , lahko bi rekli globokovodnih rastlin je vsekakor lokvanj Nymphea hy. (z izjemo majhnih sort, ki lahko rastejo v zelo plitvi vodi), med mo?virske, ki imajo rade korenine ves ?as zelo namo?ene spada npr. navadna kalužnica Caltha palustris, med plavajo?e rastline spada vodna škarjica Stratiotes aloides, predstavnik vlagoljubnih pa je brestovolistni oslad Filipendula ulmaria, ki sicer dobro uspeva tudi v normalni vrtni zemlji.
Praproti so posebna skupina, saj so le-te lepe prakti?no izklju?no zaradi listov, ki so mnogokrat ?ipkastega videza. So pa tudi izjeme, kot je jelenov jezik , ki ima cele in nedeljene liste. Ve?ina jih najbolje uspeva v sen?nih in polsen?nih legah, kjer so tla konstantno vsaj nekoliko vlažna. V množici ?udovitih praproti z zelenimi listi najdemo tudi druga?e obarvane. Japonska podborka Athyrium nipponicum var. pictum (in nekatere sorte) imajo liste vijoli?no-sivaksto pisane, Dryopteris erythrosora navdihuje z okrastooranžnimi mladimi listi, Osmunda regalis 'Purpurascens' ima purpurno nadahnjene mlade poganjke,…
Kar obsežno skupino predstavljajo tudi trajnice, ki so primerne za alpinetume, skalnjake, grobove, škarpnike,… Skupna lastnost jim je, da so nižje rasti, mnoge od njih so blazinaste (iglasta plamenka Phlox subulata, avbrecija Aubrietia hy.,…), nekatere plaze?e rasti (plaze?i skre?nik Ajuga reptans, plaze?a sadrenka Gypsopila repens, pritlikavi rman Achillea nana, sr?astolistna mra?ica Globularia cordifolia,…),spet druge so prave gorske rastline (avrikelj Primula auricula, kochov sviš? Gentiana acaulis, planika Leontopodium alpinum,…).
Zanemarljive niso niti tiste, ki so primerne za rezano cvetje. Najboljše so tiste, ki cvet ali socvetja razvijejo na nekoliko daljšem steblu, sami cvetovi pa so obstojni (npr. cvet maslenic Hemerocallis je odprt samo en dan in v šopku ni kaj prida uporaben). Primerni so npr. ameriški slamniki Echinacea purpurea, ostrožniki Delphinium hy., jesenske astre/nebine Aster sp., breskovolistna zvon?nica Campanula persicifolia, latasta sadrenka ali šlajer Gypsophilla paniculata, latasta plamenka Phlox paniculata, zali kobul?ki Astrantia major, hoste (predvsem listi) Hosta hy., kresnice Astilbe hy., socvetja številnih okrasnih trav,…
Vloga v vrtu
?e drevesa in grmovnice v vrtu predstavljajo ogrodje, so trajnice barva, oblike in življenje tega zelenega platna. Gre za zelo dinami?no skupino, ki omenjeno »življenjskost« vnašajo s svojo spremenljivostjo. Od mladih, pogosto druga?e oblikovanih ali obarvanih poganjkov spomladi, do cvetja v vseh letnih ?asih, prijetnega vonja, zvoka šeleste?ih listov do gibanja v vetru in zimskih ledenih ?ipk na socvetjih. Vse to prinašajo trajnice.
Kot je nakazano že v prejšnjih odstavkih, gre za raznoliko skupino okrasnih rastlin, ki je primerna za zelo razli?na rastiš?a in razli?no rabo. Poleg zasajanja v vrt, se vedno bolj uveljavljajo tudi v rabi pri zasaditvah cvetli?nih korit in loncev. Omogo?ajo nam torej številne možnosti zasaditev in oblikovanja vrta nasploh.
Besedilo in fotografije: Matic Sever
www.trajnice-carniola.com