Konopljika je listopaden grm, ki raste divje v Sredozemlju in zraste malo ve? kot dva metra. Listi so podobni navadni konoplji in so na spodnji strani dlakavi. ?e jih pomanemo med prsti, mo?no zadi�ijo po popru. Poleti se pojavijo dolgi sivi klaski, iz katerih se odprejo lepi modro vijoli?asti cvetovi, ki mo?no di�ijo. Cveti dolgo ...

�

Konopljika ali Vitex agnus-castus sodi v dru�ino Verbenaceae (spori�evke) in raste divje v Sredozemlju. Rod Vitex izhaja iz latinske besede vitilis 'spleten' oz. vitis 'trta', saj so njene pro�ne veje uporabljali namesto vrvi.� Vrstno ime agnus-castus pa pomeni� agnus 'jagnje'� in castus 'pobo�en, ?ist, nedol�en', torej� bo�je jagnje. �e v antiki� je imela ta rastlina simbol ?istosti oz. brezmade�nosti. Francozi jo imenujejo poivre des moines � meni�ki poper. Menihi so konopljikine plodove uporabljali� kot nadomestek za poper. Rastlina vsebuje snovi, ki spodbujajo delovanje hormona prolaktina (hiperprolaktinemija), in to povzro?i� zmanj�anje libida.� V stari Gr?iji so �enske pogosto dajale mo�kim v vino plodove konopljike, da so jih umirile, ?e so bili preve?� potentni.

Konopljika� je listopaden grm in zraste malo ve? kot dva metra. Listi so podobni navadni konoplji in so na spodnji strani dlakavi. ?e jih pomanemo med prsti, mo?no zadi�ijo po popru. Poleti se pojavijo dolgi sivi klaski, iz katerih se odprejo lepi modro vijoli?asti cvetovi, ki mo?no di�ijo. Cveti dolgo. Zaradi mamljivega vonja, oblike listja, teksture in oblike grma, ima ta rastlina v poletni vro?ini poseben ?ar. Jeseni se razvijejo ?rnikaste jagode, ki so trde, v premeru dose�ejo 0,5 cm, in imajo 4 semena.

Sadimo jo v zavetno lego. Je idealna rastlina za suha in pe�?ena tla. Lahko jo obrezujemo. Pred mrazom jo zavarujemo s slamo, ali pa jo posadimo v lonec z dobro drena�o, ki ga pred zimo prenesemo v hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Lepo se poda v zeli�?nem vrtu

.