Imate skalnjak ali sen?ni vrt in elite posaditi nekaj posebnega? Pravi odgovor je: ramonda. Jo poznate?
Ramonda spada v druino Gesneriaceae, druino cveto?ih rastlin, ki obsega 150 rodov in 3200 vrst. Ve?ina je trajnic in razen ramond vse rastejo v tropskem ter subtropskem pasu. Ena izmed njih je na primer afrika vijolica.
Najbolj znana in med gojitelji najbolj razirjena ramonda je Ramonda myconi (= Ramonda pyrenaica).
Ta lepa, vedno zelena trajnica s pritli?no rozeto okroglih, zgrban?enih, dlakavih listov in modro vijoli?nih, v?asih tudi belih ali ronatih cvetov, je dobila ime po Luis Ramondu de Carbonnieresu (1755-1827). Bil je politik, geolog, botanik in eden prvih raziskovalcev Pirinejev, kjer roa raste v skalnih razpokah v viini 1200-2500m. Je paleoendemit, na sre?o pa jo zdaj e lahko dobimo tudi v kakni slovenski vrtnariji (http://www.trajnice.com/) ).Najbolje uspeva, ?e posnemamo pogoje v naravi. Idealna je skalna stena obrnjena proti severu. ?e jo posadimo v razpoke vertikalno, lahko kapljice hitro odte?ejo z listne rozete, (Tudi afrika vijolica ne mara mokrih listov.), poleti pa je ne izpostavimo go?im son?nim arkom. Ob veliki sui se lahko listi ?isto posuijo, rastlina zgleda mrtva, a ko jo zalijemo, si hitro opomore. (?e se to preve?krat ponovi, ostanejo listni robovi rjavi.)
Govorimo o anabiozi. To je lastnost nekaterih bitij, da ob neugodnih pogojih preidejo v stanje mirovanja, za katero je zna?ilna zmanjana presnova. To sposobnost je posebno dobro razvila druga vrsta ramond, ki raste v Srbiji, Makedoniji in severni Gr?iji, Ramonda serbica. S tretjo pa hkrati z zadnjo vrsto, ki jih rod ramond premore in ki tudi raste na Balkanu, Ramondo nathaliae, sta si zelo podobni. Imata majhne, bledo zelene liste, na steblih pa kobulasta socvetja cvetov bele ali vijoli?no modre barve. Teava je v tem, da je menda njuno gojenje bolj zahtevno.
Torej? Ramonda myconi je dobra izbira.