Na kaj najprej pomislite, ko vidite besedo Paris? Na glavno mesto Francije? Na gr�ko mitologijo in Parisa, ki je ugrabil lepo Heleno ter zanetil Trojansko vojno? Ali pa mogo?e na rod zelnatih trajnic?
Ko sem bila majhna, sem vedno znova obstala s �iroko odprtimi o?mi, ?e sem jo zagledala: veliko modro-?rno jagodo, ki ti?i med �tirimi zelenimi listi. A me je o?e posvaril: "Ni borovnica, dobro poglej. Borovni?evje je grmi?ek, porasel z drobnimi listi?i in, ?e ima� sre?o, ponuja veliko plodov. To pa je vol?ja jagoda, zel, ki ima steblo, �tiri liste in en sam plod, ki je ve?ji od borovnice. Ker je strupena, jo samo od dale? opazuj."� Upo�tevala sem njegove nasvete, a �e danes je rastlina zame ostala nekaj ?isto posebnega in skrivnostnega.

Rod Paris spada v dru�ino Trilliaceae (trilistovke), kjer mu dela dru�bo �e rod Trillium. Vol?ja jagoda,( Ne je slu?ajno zamenjati za vol?jo ?e�njo, ki je druga zelo strupena rastlina.), je trajna zel, ki raste v vla�nih listnatih in me�anih evropskih gozdovih, v Sloveniji skoraj povsod. Latinsko ime Paris quadrifolia mi je nekaj ?asa burilo domi�ljijo. Del, ki ozna?uje vrsto, quadrifolia (�tirilistna), pove, da ima rastlina �tiri liste. (To mi je� ?isto razumljivo, pa ?eprav sem velikokrat sre?ala tudi take s petimi.) Kaj pa pomeni prvo ime, Paris? Prepri?ana sem bila, da ga je rod dobil po anti?nem junaku. Pozneje pa sem prebrala razlago, da latinska beseda paris ( po slovensko: enak) poudarja pravilnost listov in zna?ilnost cvetov, ki so nenavadno simetri?ni. Nekateri ga celo primerjajo s cvetovi pasijonke.
Ko vol?jo jagodo enkrat spoznamo, jo te�ko zamenjamo s kak�no drugo rastlino. Visoka je 30 do 40cm. �tirje ( v?asih pet) zeleni listi, ki imajo mre�asto razporejene �ile, so na pokon?nem steblu pritrjeni v obliki navideznega vretena. V maju ali v za?etku junija se na vrhu stebla pojavi zna?ilen cvet, ki ne di�i ravno prijetno. �tirje ?a�ni listi?i so zeleni in suli?asti, �tirje ven?ni pa rumeno-zeleni ter �ilasti. Nad njimi kraljuje jagodasta plodnica in osem pra�nikov. Rastlino navadno opra�i veter in jeseni v ?rno-modri jagodi dozori veliko� semen. Razmno�uje se torej s semeni, a tudi nespolno. Iz mesnate korenike, ki se po?asi razra�?a, poganjajo nove zeli. Spomladi jih lahko razdelimo.
Vol?ja jagoda je lepa v sen?nem ali pol sen?nem delu vrta. Rada ima vla�no, dobro odcedno in s humusom bogato zemljo. Naj kot zanimivost povem, da se uporablja v homeopatiji.

Rastline iz rodu Paris so doma tudi v Aziji, med tem ko jih v Afriki, Ameriki in na ju�ni polobli ne najdemo. Naj na�tejem samo nekaj vrst: P.verticillata, P.tetraphylla, P.japonica rastejo na primer na Japonskem in nekatere v Koreji; P.lancifolia na Tajskem in P.chinensis na Tajvanu. Nam najbolj poznani in tudi najbolj dostopni, (prodajajo ju na tujih sejmih in preko interneta), pa sta P.polyphylla in P.thibetica.

Paris polyphylla: uspeva v gozdovih, na travnatih in skalnih pobo?jih pa tudi ob rekah, na nadmorski vi�ini od 100 do 3500m ter zajema �iroko podro?je- (Kitajska, Tajvan, Butan, Indija, Laos, Mongolija, Nepal, Tajska�). Druga lastnost te vrste je, da ima glede na svoje tipi?ne zna?ilnosti veliko izjem, na primer: razli?no vi�ino; razli?no obliko in �tevilo listov, ?a�nih ter cvetnih listi?ev in pra�nikov. To pomeni, da v resnici ostaja veliko podvrst. Naj opi�em bolj tipi?nega predstavnika. Prihaja s Himalaje in je zame ena najlep�ih rastlin iz roda Paris. V vi�ino zraste 60-90cm, v �irino 30cm. Kot �e ime polyphylla pove, ima ve? zelenih listov (6,7), ki tvorijo vreteno. Tudi ?a�ni listi so zelenkasti, ven?ni pa se vijejo kot rumene niti ali kot zlati son?ni �arki nad njimi in so tudi precej dalj�i. Med ve?jim �tevilom pra�nikov je razprta vijoli?asto �krlatna pesti?eva brazda. Ko jeseni po?i ovojnica oplojene plodnice, se razkrije veliko oran�no rde?ih semen. Ta nenavadni eksoti?ni cvet na vrhu pokon?nega stebla nas razveseljuje vse poletje. Tudi ?e ro�a ne cveti, je lep okras, posajen v senci listopadnih dreves, in uganka za marsikaterega obiskovalca. Za dobro rast potrebuje enake pogoje kot P.quadrifolia in tudi razmno�ujemo jo na enak na?in. Rastlino uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini.

V nasprotju z vrstami Paris so njihovi sorodniki iz roda Trillium avtohtoni prebivalci Severne Amerike in le redki Azije. Ime Trillium ali, po na�e, trolist, namiguje, da imamo opravka s �tevilom tri: trije vreten?asto pritrjeni listi na pokon?nem steblu in cvet, ki ima cvetno odevalo iz treh ?a�nih in treh ven?nih listov. Obstaja 40 do 50 razli?nih vrst, ki se med seboj razlikujejo po obliki in velikosti listov; barvi, obliki ter velikosti cvetnih listov in namestitvi cvetov. So prezimno trdne rastline, ki imajo v ve?ini rade senco ali polsenco in rodovitna, vla�na, a dobro propustna, nevtralna do rahlo kisla, tla. Zacvetijo zgodaj spomladi, poleti odmrejo. Gomoljaste korenike si nabirajo hrano preko fotosinteze v listih, zato- pozor(!). Pustimo rastline pri miru in ne trgajmo listov, ?e �elimo, da bojo uspevale. V Ameriki so vrste ogro�ene zaradi trganja in prehrane nekaterih �ivali (jeleni), zato so zakonsko za�?itene. Njeni pomembni " prijatelji"� pa� so� �u�elke, posebno mravlje. Pribli�no polovica� semena sestavlja nekak�en privesek, bogat z ma�?obami in beljakovinami (elaisom), ki privablja mravlje. Odna�ajo jih v mravlji�?a, se hranijo z elaisomi, semena pa dobijo primerne pogoje za klitje. ?e bi� tudi sami radi� razmno�ili trolist s semeni, primeren ?as za to je jesen, se moramo oboro�iti s potrpljenjem. Skalila bodo� ?ez kak�ni dve leti, cvetje pa bomo do?akali �ele veliko let pozneje. Hitrej�a in la�ja je delitev skupine rastlin, ko poleti propadejo nadzemni deli.

To je nekaj predstavnikov:
Trillium grandiflorum (velecvetni trolist) je najbolj raz�irjen na vzhodnem delu Severne Amerike in je najmanj ob?utljiv. V vi�ino zraste 40, v �irino 30 cm. Na vrhu stebla, nad zelenimi �iroko jaj?astimi listi, je cvet s premerom do 10cm. Trije beli ven?ni listi s?asoma postanejo ro�nato obarvani. Ker je ta trolist nagnjen k genskim mutacijam, poznamo tudi rastline s �tirimi ven?nimi listi , z belo zelenimi ?rtastimi listi in tudi z vrstnatimi cvetovi (Flore pleno).
Trillium ovatum (jaj?asti trolist) je zna?ilen za zahodni del Severne Amerike. Ima tudi bele cvetove, ki po?asi postanejo bledo vijoli?ni.
Trillium erectum-Trillium foetidum (pokon?ni trolist, smrdljivi trolist) Raste na V in SV Severne Amerike, prena�a zelo nizke temperature. Ime je dobil po svoji pokon?ni rasti in po tem, da smrdi po gnilem mesu. S tem privablja muhe, da ga opra�ijo. Ima temno rde?e vijoli?aste cvetove, poznamo pa tudi roza, zelenkasto in belo obarvane. Belo cvetne lahko na hitro zamenjamo z velecvetnim trolistom. ?e� dobro pogledamo, opazimo, da so ven?ni listi?i pri pokon?nem trolistu o�ji, plodnica pa �krlatne barve.
Trillium sessile (sede?e cvetni trolist) je doma v srednji in vzhodni Severni Ameriki. Zraste do 45cm visoko. Ima manj�e rjavo rde?e cvetove, ki brez pecljev ?epijo na treh belo, bledo zeleno ali rde?kasto lisastih listih. Poznamo tudi rumeno cvetne-(Luteum).� V literaturi sem zasledila, da marsikdo zamenja T. sessile in T.cuneatum, menda se razlikujeta le po velikosti.
Trillium cernuum (kimasti trolist), vi�ina 30 do 45cm, �irina 30cm. Pod tremi velikimi zelenimi listi, ki so zrasli v navidezno vreteno, se spomladi skriva cvet, ki je prete�no bel, le na sredini kostanjevo rjav. Kima pod njimi.
Trillium nivale (sne�ni trolist, pritlikavi trolist) dose�e vi�ino 5cm in �irino 10cm. Cveti zgodaj spomladi, ima bele kimaste cvetove, ki so obrnjeni od stebla pro?. Kar predstavljam si ga v skalnjaku, a ga je, na �alost, te�ko gojiti.
Trillium rivale (poto?ni trolist) meri v vi�ino 15cm in v �irino 10cm. Ima tri bele ali ro�nate cvetne liste, ki oblikujejo skledico. Steblo je najprej pokon?no, potem se rahlo upogne.

Spodaj na slikah: na prvih dveh je vol?ja jagoda, na spodnjih dveh je trilij (trolist).






(Avtorica prispevka: je Polona Jamnik, fotografije: avtorica in Bojan Rep�e.)