Na kaj najprej pomislite, ko vidite besedo Paris? Na glavno mesto Francije? Na grško mitologijo in Parisa, ki je ugrabil lepo Heleno ter zanetil Trojansko vojno? Ali pa mogo?e na rod zelnatih trajnic?
Ko sem bila majhna, sem vedno znova obstala s široko odprtimi o?mi, ?e sem jo zagledala: veliko modro-?rno jagodo, ki ti?i med štirimi zelenimi listi. A me je o?e posvaril: "Ni borovnica, dobro poglej. Borovni?evje je grmi?ek, porasel z drobnimi listi?i in, ?e imaš sre?o, ponuja veliko plodov. To pa je vol?ja jagoda, zel, ki ima steblo, štiri liste in en sam plod, ki je ve?ji od borovnice. Ker je strupena, jo samo od dale? opazuj." Upoštevala sem njegove nasvete, a še danes je rastlina zame ostala nekaj ?isto posebnega in skrivnostnega.
Rod Paris spada v družino Trilliaceae (trilistovke), kjer mu dela družbo še rod Trillium.
Vol?ja jagoda,( Ne je slu?ajno zamenjati za vol?jo ?ešnjo, ki je druga zelo strupena rastlina.), je trajna zel, ki raste v vlažnih listnatih in mešanih evropskih gozdovih, v Sloveniji skoraj povsod. Latinsko ime Paris quadrifolia mi je nekaj ?asa burilo domišljijo. Del, ki ozna?uje vrsto, quadrifolia (štirilistna), pove, da ima rastlina štiri liste. (To mi je ?isto razumljivo, pa ?eprav sem velikokrat sre?ala tudi take s petimi.) Kaj pa pomeni prvo ime, Paris? Prepri?ana sem bila, da ga je rod dobil po anti?nem junaku. Pozneje pa sem prebrala razlago, da latinska beseda paris ( po slovensko: enak) poudarja pravilnost listov in zna?ilnost cvetov, ki so nenavadno simetri?ni. Nekateri ga celo primerjajo s cvetovi pasijonke.
Ko vol?jo jagodo enkrat spoznamo, jo težko zamenjamo s kakšno drugo rastlino. Visoka je 30 do 40cm. Štirje ( v?asih pet) zeleni listi, ki imajo mrežasto razporejene žile, so na pokon?nem steblu pritrjeni v obliki navideznega vretena. V maju ali v za?etku junija se na vrhu stebla pojavi zna?ilen cvet, ki ne diši ravno prijetno. Štirje ?ašni listi?i so zeleni in suli?asti, štirje ven?ni pa rumeno-zeleni ter šilasti. Nad njimi kraljuje jagodasta plodnica in osem prašnikov. Rastlino navadno opraši veter in jeseni v ?rno-modri jagodi dozori veliko semen. Razmnožuje se torej s semeni, a tudi nespolno. Iz mesnate korenike, ki se po?asi razraš?a, poganjajo nove zeli. Spomladi jih lahko razdelimo.
Vol?ja jagoda je lepa v sen?nem ali pol sen?nem delu vrta. Rada ima vlažno, dobro odcedno in s humusom bogato zemljo. Naj kot zanimivost povem, da se uporablja v homeopatiji.
Rastline iz rodu Paris so doma tudi v Aziji, med tem ko jih v Afriki, Ameriki in na južni polobli ne najdemo. Naj naštejem samo nekaj vrst: P.verticillata, P.tetraphylla, P.japonica rastejo na primer na Japonskem in nekatere v Koreji; P.lancifolia na Tajskem in P.chinensis na Tajvanu. Nam najbolj poznani in tudi najbolj dostopni, (prodajajo ju na tujih sejmih in preko interneta), pa sta P.polyphylla in P.thibetica.
Paris polyphylla: uspeva v gozdovih, na travnatih in skalnih pobo?jih pa tudi ob rekah, na nadmorski višini od 100 do 3500m ter zajema široko podro?je- (Kitajska, Tajvan, Butan, Indija, Laos, Mongolija, Nepal, Tajska…). Druga lastnost te vrste je, da ima glede na svoje tipi?ne zna?ilnosti veliko izjem, na primer: razli?no višino; razli?no obliko in število listov, ?ašnih ter cvetnih listi?ev in prašnikov. To pomeni, da v resnici ostaja veliko podvrst. Naj opišem bolj tipi?nega predstavnika. Prihaja s Himalaje in je zame ena najlepših rastlin iz roda Paris. V višino zraste 60-90cm, v širino 30cm. Kot že ime polyphylla pove, ima ve? zelenih listov (6,7), ki tvorijo vreteno. Tudi ?ašni listi so zelenkasti, ven?ni pa se vijejo kot rumene niti ali kot zlati son?ni žarki nad njimi in so tudi precej daljši. Med ve?jim številom prašnikov je razprta vijoli?asto škrlatna pesti?eva brazda. Ko jeseni po?i ovojnica oplojene plodnice, se razkrije veliko oranžno rde?ih semen. Ta nenavadni eksoti?ni cvet na vrhu pokon?nega stebla nas razveseljuje vse poletje. Tudi ?e roža ne cveti, je lep okras, posajen v senci listopadnih dreves, in uganka za marsikaterega obiskovalca. Za dobro rast potrebuje enake pogoje kot P.quadrifolia in tudi razmnožujemo jo na enak na?in. Rastlino uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini.
V nasprotju z vrstami Paris so njihovi sorodniki iz roda Trillium avtohtoni prebivalci Severne Amerike in le redki Azije. Ime Trillium ali, po naše, trolist, namiguje, da imamo opravka s številom tri: trije vreten?asto pritrjeni listi na pokon?nem steblu in cvet, ki ima cvetno odevalo iz treh ?ašnih in treh ven?nih listov. Obstaja 40 do 50 razli?nih vrst, ki se med seboj razlikujejo po obliki in velikosti listov; barvi, obliki ter velikosti cvetnih listov in namestitvi cvetov. So prezimno trdne rastline, ki imajo v ve?ini rade senco ali polsenco in rodovitna, vlažna, a dobro propustna, nevtralna do rahlo kisla, tla. Zacvetijo zgodaj spomladi, poleti odmrejo. Gomoljaste korenike si nabirajo hrano preko fotosinteze v listih, zato- pozor(!). Pustimo rastline pri miru in ne trgajmo listov, ?e želimo, da bojo uspevale. V Ameriki so vrste ogrožene zaradi trganja in prehrane nekaterih živali (jeleni), zato so zakonsko zaš?itene. Njeni pomembni " prijatelji" pa so žuželke, posebno mravlje. Približno polovica semena sestavlja nekakšen privesek, bogat z maš?obami in beljakovinami (elaisom), ki privablja mravlje. Odnašajo jih v mravljiš?a, se hranijo z elaisomi, semena pa dobijo primerne pogoje za klitje. ?e bi tudi sami radi razmnožili trolist s semeni, primeren ?as za to je jesen, se moramo oborožiti s potrpljenjem. Skalila bodo ?ez kakšni dve leti, cvetje pa bomo do?akali šele veliko let pozneje. Hitrejša in lažja je delitev skupine rastlin, ko poleti propadejo nadzemni deli.
To je nekaj predstavnikov:
Trillium grandiflorum (velecvetni trolist) je najbolj razširjen na vzhodnem delu Severne Amerike in je najmanj ob?utljiv. V višino zraste 40, v širino 30 cm. Na vrhu stebla, nad zelenimi široko jaj?astimi listi, je cvet s premerom do 10cm. Trije beli ven?ni listi s?asoma postanejo rožnato obarvani. Ker je ta trolist nagnjen k genskim mutacijam, poznamo tudi rastline s štirimi ven?nimi listi , z belo zelenimi ?rtastimi listi in tudi z vrstnatimi cvetovi (Flore pleno).
Trillium ovatum (jaj?asti trolist) je zna?ilen za zahodni del Severne Amerike. Ima tudi bele cvetove, ki po?asi postanejo bledo vijoli?ni.
Trillium erectum-Trillium foetidum (pokon?ni trolist, smrdljivi trolist) Raste na V in SV Severne Amerike, prenaša zelo nizke temperature. Ime je dobil po svoji pokon?ni rasti in po tem, da smrdi po gnilem mesu. S tem privablja muhe, da ga oprašijo. Ima temno rde?e vijoli?aste cvetove, poznamo pa tudi roza, zelenkasto in belo obarvane. Belo cvetne lahko na hitro zamenjamo z velecvetnim trolistom. ?e dobro pogledamo, opazimo, da so ven?ni listi?i pri pokon?nem trolistu ožji, plodnica pa škrlatne barve.
Trillium sessile (sede?e cvetni trolist) je doma v srednji in vzhodni Severni Ameriki. Zraste do 45cm visoko. Ima manjše rjavo rde?e cvetove, ki brez pecljev ?epijo na treh belo, bledo zeleno ali rde?kasto lisastih listih. Poznamo tudi rumeno cvetne-(Luteum). V literaturi sem zasledila, da marsikdo zamenja T. sessile in T.cuneatum, menda se razlikujeta le po velikosti.
Trillium cernuum (kimasti trolist), višina 30 do 45cm, širina 30cm. Pod tremi velikimi zelenimi listi, ki so zrasli v navidezno vreteno, se spomladi skriva cvet, ki je pretežno bel, le na sredini kostanjevo rjav. Kima pod njimi.
Trillium nivale (snežni trolist, pritlikavi trolist) doseže višino 5cm in širino 10cm. Cveti zgodaj spomladi, ima bele kimaste cvetove, ki so obrnjeni od stebla pro?. Kar predstavljam si ga v skalnjaku, a ga je, na žalost, težko gojiti.
Trillium rivale (poto?ni trolist) meri v višino 15cm in v širino 10cm. Ima tri bele ali rožnate cvetne liste, ki oblikujejo skledico. Steblo je najprej pokon?no, potem se rahlo upogne.
Spodaj na slikah: na prvih dveh je vol?ja jagoda, na spodnjih dveh je trilij (trolist).
(Avtorica prispevka: je Polona Jamnik, fotografije: avtorica in Bojan Repše.)