Malo je vrtov, ki bi bili ustvarjeni s takim darom in znanjem, kot je vrt Karline Treinen. Vrt se nahaja v Pirni?ah pod Šmarno goro.
Karlina je v Nem?iji študirala umetnostno zgodovino in že takrat je povezovala študij umetnosti z vrtno umetnostjo. Še posebno se je posvetila etnovrtnarskemu izro?ilu na Slovenskem. Zanimali so jo predvsem kme?ki vrtovi - "garteljci". Karlinino življenje je mo?no povezano tudi s slikarstvom; na stenah visijo slike, ki jih je sama naslikala.
V tujini je spoznala moža Jeana, ki je belgijskega rodu. Domotožje je bilo premo?no, zato se je z možem vrnila v Slovenijo. Hišo Karlininih staršev sta obnovila tako, da sta ohranila arhitekturne zna?ilnosti stare slovenske hiše. Nato je pri?ela urejati vrt.
Majhna parcela ima zelo neugodno trapezasto obliko. Severni del zemljiš?a, kjer je glavni vhod, deli lokalna cesta, ki sicer ni prometna, a del vrta je tako odcepljen od celote. Še dobro, da je to manjši del, ki ga je uredila v lep zelenjavni vrt, na katerem ne manjkajo stare kme?ke rastline: potonike (Paeonia), vzhodna ?rnika (Nigella damascena), enoletne astre (Callistephus chinensis), cinije (Zinnia elegans), plamenke (Phlox paniculata, Ph. maculata), vrtni janež (Pimpinella anisum), breskvica (Impatiens balsamina), koper (Anethum graveolens), angelika (Angelica archangelica), hren (Armoracia lapathifolia), gabez (Symphytum officinale), gozdni slezenovec (Malva silvestris). Sr?nica (Leonurus cardiaca) pa raste vsepovsod.
Glavni vhod krasi sprejemni vrt. Tu rastejo vrtnice in trajnice, med njimi tudi baldrijan (Valeriana officinalis). Robovi so poudarjeni s pušpanom.
Na vzhodni strani poteka široka pot, ki pelje do sosedove parcele. Kolesnice je tlakovala z betonskimi ploš?ami in granitnimi kockami, vmes nasula prodec in vanj posadila razne vrste materinih dušic, zato se imenuje "timijanova pot". Ob robu poti je še toliko prostora do sosednjega zemljiš?a, da rastejo špalirke: jablane, hruške in kutina. Po sadnem drevju plezajo kapucinke, ki prepre?ujejo škodljivcem dostop do drevja.
Pro?elje hiše krasijo izbrane vrtnice in druge vzpenjalke, in vrt je tako odli?no povezan s hišo. Diše?e vrtnice vabijo obiskovalce, da se jim približajo. Vrtnice so njene najve?je ljubljenke, kupuje jih v Nem?iji, in to pri najboljših vrtnarjih, ki jih vzgajajo na biološki na?in. Veliko jih je za hišo v zeliš?nem vrtu, kjer se vonjave zeliš? in vrtnic prepletajo. Karlina pravi: "Vrtnice so kraljice, zato ne smejo biti same, temve? morajo imeti ob sebi služin?ad. To pomeni, da morajo rasti z drugimi rastlinami, ki jim pomagajo pri odganjanju škodljivcev ter plesni in rje." V ta namen ima Karlina med vrtnicami posajene razne vrste pelinov (Artemisia), gozdno lakoto (Galium sylvaticum), razne žajblje (Salvia), pehtran (Artemisia dracunculus), vinsko rutico (Ruta graveolens) in ma?jo meto (Nepeta cataria).
Zeliš?ni vrt je razdeljen na štiri pravokotne gredice, v vsakem kotu pa raste ena zgodovinska vrtnica:
Prva gredica se imenuje "frankfurtska omaka", saj na njej rastejo vsa zeliš?a za pripravo te jedi: drobnjak (Allium schoenoprasum), navadna kislica (Rumex acetosa), zdravilna strašnica (Sanguisorba officinalis), upognjena homulica (Sedum reflexum), vrtna krebuljica (Anthriscus cerefolium) in bore? (Borago officinalis). Ta gredica je obrobljena s sivko (Lavandula angustifolia).
V drugi rastejo razli?ne mete (Mentha) in indijanska kopriva (Monarda didyma). Tudi ta gredica je obrobljena s sivko.
Tretjo krasijo razli?ni šetraji (Satureja), v ozadju mehiški ožep (Agastache mexicana), pred njim šentjanževka (Hypericum perforatum) in škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea) ter kitajski drobnjak (Allium tuberosum). Ta gredica je obrobljena z zlatim origanom (Origanum vulgare 'Aureum').
V ?etrti dišijo razli?ni žajblji (Salvia), ožepek (Hyssopus officinalis), patagonski sporiš (Verbena patagonica, sin. V. bonariensis), v ozadju pa ajbiš (Althaea officinalis) ter luštrek (Levisticum officinale). Tudi ta gredica je obrobljena z zlatim origanom. Posebej moram omeniti kroma? (Myrrhis odorata), ki je zelo aromati?na rastlina, ima prekrasne liste in je podobna praproti. Uporablja se za pripravo likerjev in bonbonov.
Na južni strani hiše je majhno atrijsko dvoriš?e z dvema terasama - to je bivalni vrt. Zasajeno je z raznovrstnimi trajnicami, ki pretežno rastejo v loncih. Tu je tudi majhen vodni motiv. Dvoriš?no pro?elje je obraslo z okrasno trto. Pogled skozi kuhinjsko okno na dvoriš?e je prekrasen, saj ga zastirajo nežni, svetlo zeleni poganjki okrasne trte, ki se v soncu bleš?ijo od zelenja, jeseni pa se obarvajo rde?e. Poleg okrasne trte se vzpenja tudi plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris), pisanolistni kivi (Actinidia kolomikta), srobot z belimi cvetovi in vinsko rde?imi ?rtami (Clematis heracleifolia 'Huldine') in vinsko rde?i srobot (Clematis x jackmanii 'Niobe'). Pred vzpenjalkami raste pahlja?asti javor (Acer palmatum 'Dissectum Atropurpureum'), drevesasta potonika z belimi ven?nimi listi, ki so v sredini vinsko rde?i (Paeonia rockii) ter rde?elistna breskev (Prunus persica 'Burgund'). Tu prevladujeta bela in vinsko rde?a barva, ki se prelivata s trajnicami v srebrni in zlati barvi. Dvoriš?e krasi tudi neprava bukev (Nothofagus antarctica), ki s svojo gracilno obliko vnaša nežnost. Ta prostor je primeren za meditacijo. Tu najdeta zakonca Trainen svoj notranji mir.
Potrebno je bilo veliko veselja in znanja, da je nastal vrt, ki je skoraj popoln. Do potankosti je vse premišljeno in izkoriš?en je vsak koti?ek. Vrt je majhen, a ima vse, kar mora imeti tradicionalni slovenski vrt: okrasni, zelenjavni vrt s kompostnikom, zeliš?ni in sadni vrt ter po?ivališ?e pod sen?no brajdo. Vse je pridelano naravno, brez strupov in umetnih gnojil. Zoper škodljivce in bolezni Karlina uporablja rastlinske izvle?ke in ?aje.
Kadar nanese beseda na vrtnice, se Karlini obraz razneži in spontano pri?ne pripovedovati o njihovi lepoti, zgodovini in legendah:
"V rastlinskem svetu velja vrtnica za kraljico rož. Že starorimski pisec Plinij starejši je pisal o vrtnici Rosa gallica 'Officinalis'. Ta vrtnica se je edina ohranila vse do današnjih dni, vse druge gojene vrtnice iz anti?nih ?asov so propadle. Cvet vrtnice je bil posve?en grški boginji lepote in ljubezni Afroditi, nato še rimski boginji Veneri. Že starorimski vrtnar Agricola je poznal 7 vrst vrtnic. Rimljani so vrtnici posvetili praznik, ki so ga imenovali rosalia. Mejnik med zgodovinskimi in prvimi modernimi vrtnicami je leto 1867. Vrtnica 'La France' predstavlja prvo moderno rožo, in sicer skrižano ?ajevko. Vrtnico so poveli?evali pesniki, slikarji, glasbeniki. Grški pesnik Anakreon iz 5. stol. pr.n.št. jo je opeval kot cvetli?no kraljico in cvet bogov. Pindar, grški lirik, prav tako iz 5. stol. pr.n.št., pa je napisal, da je bila mitološka pokrajina Elizij, ki je bila domovanje pravi?nih duš in junakov, posuta z vrtnicami. Slikarji so pogosto slikali vrtnice. Pierre-Joseph Redoute (1759-1840) je bil zelo pomemben francoski slikar belgijskega rodu. Z botani?no natan?nostjo je slikal vrtnice, lilije in druge cvetlice v akvarelni tehniki. Pri njegovem umetniškem delu sta ga podpirali kraljica Marie-Antoinette - žena kralja Ludvika XVI. ter cesarica Josephine - žena cesarja Napoleona. Slikar Sandro Botticelli (1445-1510) je naslikal Rojstvo Venere. Boginjo ljubezni je obsul z vrtnicami, ki jih nosi pomladni veter Zefir."
Danes, v ?asu potrošništva, vladajo modni trendi, ki jih zapovedujejo trgovci. Tudi pri rastlinah je tako. Nekaj let so moderne maslenice, potem hoste, zdaj praproti in trave, da ne omenjam ki?astih zasaditev balkonskih in okenskih korit, ki jih narekujejo modne zapovedi. Ne, Karlini je to vsiljeno potrošništvo tuje. Pri urejanju vrta ji niso mar ne modni trendi ne zbirke, temve? umetnost.
Ko pogledamo ?udoviti cvet vrtnice in za?utimo njen vonj, nevede pomislimo na ljubezen in lepoto. Karlinin vrt je poln ljubezni in lepote. Je izviren in neponovljiv v kompozicijskih in oblikovnih zna?ilnostih. Je odraz njene duše, njenega umetniškega daru. Prijetno jo je poslušati, kako slikovito opisuje obliko cvetov vrtnic in njihov vonj, za vsako vrsto posebej.
Stane Sušnik je predstavil Karlinin vrt v reviji Rože in vrt, št. 6, iz leta 2002, z naslovom Vrt za žensko dušo. Za zaklju?ek je zapisal: "To je gotovo najbolj domiselno urejen, estetsko dognan, razmeram prilagojen in za žensko dušo naslikan vrt, kar sem jih videl doslej pri nas."
Avtor teksta je Bojan Repše (julij 2007), fotografije je prispevala Karlina Treinen
Vrt Karline Treinen je predstavila tudi slovenska televizija. Posnetek je dosegljiv na
http://tvslo.si/predvajaj/karlina-treinen-dokumentarna-serija/ava2.63814378/,