Vrt Mojce Kranjc
Vrt Mojce Kranjc, 'Dragulj', kot ga imenujejo doma?i, lei ob stanovanjski hii v Rateu pri Novem mestu. Celotna parcela meri okrog 2000 kvadratnih metrov, polovica je namenjena okrasnemu vrtu.
Za?etek urejanja vrta sega tri desetletja nazaj. V tem obdobju se vrt nenehno spreminja. Del vrta je mlaji in dobiva svojo podobo od leta 2000. Vrt lei na ravnem terenu, na severni strani ga obdaja gozd.
Ve?ji del vrta je obdan s strieno smrekovo mejo. Zelenjavni vrt in sadovnjak sta lo?ena od okrasnega vrta. e od vsega za?etka kraljuje na vrtu nekaj dreves, ki dajejo rastlinam potrebno senco.
Vrt je razgiban in ga sestavljajo zaokroene gredice, zasajene z razli?nimi zasaditvami. Na son?nem delu zacvetijo prve znanilke pomladi, ?ez poletje pa se razbohoti kar lepo tevilo razli?nih vrst vrtnic. Ta del vrta obdajajo razli?ne cveto?e grmovnice.
Pod kronjami dreves razveseljujejo rododendroni in azaleje v drubi razli?nih host in rastline, ki so njihove dobre spremljevalke. Del vrta, ki je na vzhodni strani in se nadaljuje proti severnemu delu prera?ajo razli?ne hortenzije, trave, trajnice, grmovnice in nekaj iglavcev.
Jugozahodni del vrta je druini Kranjc najljubi in najve? ?asa preivijo na njem. Tu se nahaja manji vodni motiv, ki privablja ve? vrst ptic, metuljev in drugih obiskovalcev. Tu je tudi druinski koti?ek, ki ga ovija stara lepotica - glicinija. V samem gozdi?ku pa je brunarica, ki slui kot skladi?e orodja in vrtnih pripomo?kov.
Vrt je zasnovan tako, da na njem vedno nekaj cveti, ali pa mu daje svoj ?ar barva in struktura listja nekaterih rastlin.
Ambrovec, cigarar, poveava breza, gaber, okrasna ?enja, jelka, javor in par smrek, nudi rastlinam zavetje in raznim ivalim varnost in dobro po?utje. To dokazujejo razli?ne trajnice in grmovnice. Sen?ni del krasijo iskrivke, tiarelie, kresnice, nekaj vrst host, kavkake spomin?ice, brljan, praproti in e kaj. Son?nim arkom pa se predajajo razli?ne trave, luki , rudbekije, lilije, perunike, naprsteci, kadulje, homulnice, maki, krvomo?nice in druge trajnice. Svojo barvitost cvetov pa ponudijo zelnate in lesnate potonike.
Del vrta, ki ga imenujemo "mali roni vrt", krasi okoli sto razli?ne vrtnic: angleke, ?ajevke, bourbonke, floribunde, stebelne in nekaj plezalk, ki jim drubo delajo sroboti. Vonj teh lepotic privabi marsikaterega obiskovalca.
Spomladi irita svoj vonj e panski bezeg in die?nik. Ponosno zacvetita forzicija in magnolija, s svojo belino o?arata viburnuma in medvejka, sledi jim tamaria, jasmin, metuljnica in hibiskus. Mehkobo vrta pa daje par vrst javorjev in poveava rde?elistna bukev. Kasneje v svoji lepoti zacvetijo razli?ne hortenzije, ki spremljajo doma?e do naslednje pomladi, saj njihovi odcveteli kobuli krasijo vrt e vso zimo.
Kranj?evi uivajo tudi v plodovih naija, jabolk, marelic, hruk, ?eenj, sliv, breskev, malin, ribeza, robide in borovnic, ki jim jih nudi njihov bogat sadni vrt.
In e misel (moto) lastnice:
Vrt je dragulj, ki te popelje v svet sanj. Te sanje so tvoje - ?e jih lahko deli z drugimi, so toliko lepe.
(za pove?an prikaz kliknite slike in nato e gumb Celoten zaslon oz. Diaprojekcija)
---------------
Tekst in fotografije: Mojca Kranjc