Slavica Prelog in njen okrasni vrt
Slikovita prleka vasica Klju?arovci s e ne sto hinimi tevilkam, nekaj kilometrov od Ljutomera proti Vereju in Muri, je ljubiteljem in ob?udovalcem okrasnih vrtov gotovo poznana po okrasnem vrtu Slavice Prelog.
Na ve? kot 3000 kvadratnih metrov velikem vrtu je prizadevna ljubiteljska vrtnarica v tiridesetih letih ustvarila ogromno zbirko okrasnih rastlin s premnogimi redkimi in dragocenimi rastlinskimi primerki trajnic, ?ebulnic, praproti in trav, vodnih in obvodnih rastlin ter okrasnih grmovnic in dreves.
Ob vstopu na vrt nas v severovzhodni, sen?nati legi, pozdravijo rododendroni in azaleje. Na nasprotni strani vstopne poti so prav tako zimzelene rastline, tako da v tem delu vrta sploh ni opaziti zimskega mirovanja trajnic in ?ebulnic. Takoj ko skopni sneg, pa se razcvetijo tevilni telohi v belih, zelenkastih, ronatih in krlatnih odtenkih, pa taki s polnjenimi cvetovi. Seveda ne manjka zvon?kov, jaric, botani?nih krokusov in spomladanskih sternbergij. Zanimivi, lepi, redki in dragoceni, a za gojenje zahtevni so krianci japonskih jetrnikov, ki jim dela drubo vsaj 20 razli?nih, pri nas al premalo poznanih pasjih zob, pa trolisti, scile, anemone in toliko razli?nih narcis, da bi teko nali e kakno kombinacijo barve in oblike, ki je na tem vrtu ni.
Nekaj korakov v notranjost, kjer je med drevjem in grmovnicami precej sence, odli?no uspevajo praproti. Vsaj sto razli?nih vrst in sort jih je, med njimi rebrenja?a (Blechnum), sraj (Asplenium), podlesnica (Polystichum) in glistovnica (Dryopteris), e posebej opazna je kraljeva praprot (Osmunda regalis), saj lahko zraste tudi dober meter visoko. Okoli praproti, pa tudi drugod v vrtu, kjer je to potrebno, je borovo lubje, ki zadruje vlago in prepre?uje rast plevelov. Nekatere praproti so ob?utljive na mraz in potrebujejo rahlo zimsko za?ito z listjem in smre?jem.
Velik ponos in veselje nae gostiteljice so njene hoste. V spotljivi zbirki, eni najve?jih v Sloveniji, je ve? kot 300 razli?nih sort teh ob?udovanja vrednih listnih lepotic. In - pri vsaki sorti je nekaj posebnosti. Listi se razlikujejo po obliki, pa barvi in kombinaciji barv, po velikosti in teksturi, po na?inu rasti. V treh, tirih letih po zasaditvi doseejo hoste zavidljivo grmasto obliko, nekatere lepo cvetijo (a ne vse), pri nekaterih cvetovi lepo diijo.
Tem in drugim trajnicam dela drubo na desetine maslenic vseh vrst in barv, ki se jih v prvih poletnih mesecih kar ne moremo nagledati. Ko njihovo cvetenje po?asi opea, nas razveseljujejo plamenke (floksi). Nekaj ducatov posajenih in zasajenih razli?ic cveti v vseh barvah in odtenkih, razen v modri barvi.
?e vpraamo gostiteljico, katere rastline so ji e posebej pri srcu, z odgovorom okleva - preve? jih je in vse ima rada. Prav gotovo pa nekoliko izstopa velika, e desetletje nastajajo?a zbirka pacipres in klekov. Ti, po?asi rasto?i pritlikavci, ki nekateri v enem desetletju zrastejo komaj 10 do 15 cm, imajo zanimive barvne odtenke in obliko rasti, modno pa jih je vzgajati cepljene na steblo. Navduuje se tudi nad svojo novo zbirko arizem (Arisaema), za zdaj pri nas e zelo redkih, izredno zanimivo cveto?ih ?ebulnic, ki najbolje uspevajo v vlani senci.
Med bolj priljubljenimi ji je njena bogata zbirka hortenzij, med katerimi je ve? kriancev metli?astih (paniculata) sort nae poznane belgijske rojakinje baronice Jelene de Belder in ?udovita a manj zahtevna hrastovolistna hortenzija, ki dobro prenaa tako suo kot nizke zimske temperature.
V bogati izbiri drevja in grmovnic izstopajo e nepozebniki, dreni, brogovite, 30 razli?nih magnolij, davidije, spomladi modro vijoli?no cveto?a paulovnija, veliko razli?kov bujno cveto?ih okrasnih ?eenj, pa bukev, javor, hrast. ?eprav vsi poznamo ginko (in njegove zdravilne lastnosti), pa manj vemo, da ima to pradrevo, ivi fosil iz triasa, nekaj deset razli?ic. In - na vrtu v Klju?arovcih jih raste kar petindvajset!
V od hie najbolj oddaljenem delu vrtnega kompleksa je ve?ji, pred nekaj leti povsem preurejen in bogato zasajen vodni vrt. Uivamo ob pogledu na lokvanje, vodne in obvodne trave ter vodne praproti, spoznamo mesojede rastline pa nijo vrsto rogoze (Typha minima), razli?ne ka?nike in kalunice.
Povsem ob hii, na juni strani in z dostopom neposredno iz dnevne sobe in terase, pa je od glavnega dela vrta z zidom oddeljen, nekaken atrijski koti?ek, ki ga je Slavi?ina prijateljica iz sosednje drave, potem ko je v njem videla toliko redkih in dragocenih rastlin, poimenovala kar draguljarnica. e posebej zanimiv je preurejen skalnjak z veliko zbirko netreskov in homulic. Okoli manjega bajerja rastejo okrasne trave, maslenice, potonke in veliko razli?nih enojnocvetnih anemon. Noveja pridobitev so mini japonske hortenzije, ki ne seejo kaj dosti preko pol metra, zanimiva pa je tudi ve?ja zbirka pupanov.
Na vrtu Slavice Prelog je toliko razli?nih rastlin in toliko zanimivega, da se vsega ne da ne opisati ne prikazati na fotografijah, vrt je - treba videti!