Najtrdnej�a in najbolj dolgotrajna, obi?ajno pa tudi najbolj iskrena prijateljstva se sklepajo v na�ih najbolj zgodnjih letih. ?etudi nas kasneje �ivljenje pelje po razli?nih poteh se s �starimi� prijatelji vedno po?utimo spro�?eno, saj nas jemljejo tak�ne kot smo (bili), z neobremenjeno sedanjostjo in s skupnimi spomini na marsikatero dogodiv�?ino in vragolijo. S starimi prijatelji smo lahko to, kar v resnici smo; brez maske in sprenevedanja, saj o nas vedo toliko kot mi sami in to dobre in tudi manj dobre stvari.

Nikoli ne moremo natan?no vedeti, z datumom in uro, kdaj se je� neko prijateljstvo rodilo in kaj natan?no je tisto, kar ga je spro�ilo.� Morebiti je la�je ugibati o dragocenem lepilu, ki dr�i prijateljstvo skupaj in ga ne moremo kupiti v trgovskih centrih, kjer ponujajo vsemogo?e nadomestke za tista dragocena ob?utja zadovoljstva in trenutke sre?e, ki jih ne znamo ve? sami najti in mislimo, da nam jih bo na�el denar.

Pa vendar lahko� z zelo veliko natan?nostjo povem, kdaj in kako so se pri?ele tkati vezi med Dru�tvom SVZ in ljubitelji okrasnih vrtov iz sosednje Hrva�ke. Bilo je 19. maja 2007 v Botani?nem vrtu Ljubljana, ko so �bol�jak� prvi? organizirali ?lani tega dru�tva. �e kmalu po odprtju je do moje mize pristopila svetlolasa gospa in se s hrva�kim naglasom zanimala za moje iskrivke. Najprej sem mislila, da jo zanima neka natan?no dolo?ena iskrivka, ampak �elela je imeti kar cel moj zaboj?ek. Priznam, da prvi hip nisem vedela, ali ji naj ustre�em ali ne, zato sem se za?ela z njo pogovarjati. Predstavila se je kot Vlasta iz bli�nje Hrva�ke, beseda je dala besedo, zaboj?ek z iskrivkami in marsikaj drugega je romalo v zavetje pod mizo, klepetu se je pridru�il �e Vlastin mo� Gordan, potem gospa v vijoli?nem klobuku in jasno, sledilo je povabilo na ogled na�ih vrtov.

In se je za?elo. Izmenjava mnenj, izku�enj, obiskovanje na�ih dnevov odprtih vrat in njihovih okrasnih vrtov, kjer smo imeli kaj videti in ob?udovati. Kljub temu, da se �e danes sre?ujejo s podobnimi problemi, kot smo jih imeli pri nas, preden smo odprli meje v Evropo, so jih in jih �e uspe�no re�ujejo. Saj vemo, da ko ho?emo imeti neko rastlino, nih?e med nami ne poznameja in ovir. Kasneje so se na�i prijatelji� v?lanili v dru�tvo in tako �e utrdili vezi, ki jih negujejo z vsakoletnimi vabili na oglede in obiske njihovih vrtov v bli�ini meje in tudi v Dalmaciji.

Jadranka, Vlasta, Vesnica, Bea, Ante, Gordan, Darko, Mirjana in vsi ostali; veseli smo, da se poznamo in smo velikokrat skupaj. Ljubezen do rastlin, lepih vrtov in dobre misli nas dru�ijo in dokazujejo, da meje niso pomembne in da je pomembno samo to, kar ?utimo v srcih.

Tekst in fotografija: Alenka Gorza